Davek na premoženjski dohodek in NE davek od premoženja

Davek od premoženje je zagotovo sporen s stališča ustavnih določil. Davek na premoženjski dohodek pa ima vzporednico s katastrskim dohodkom, ki ga poznamo že več kot 200 let. V Sloveniji imamo na milijone zemljiških parcel in vsaka ima svojega lastnika in vsaki še najmanjši parceli je določen katastrski dohodek. Katastrski dohodek ni realen dohodek, to je potencialen dohodek ali oportunitetni dohodek, to je dohodek, ki ga imamo možnost pridobiti z obdelovanjem zemlje. Davek na katastrski dohodek moramo plačati, če smo zemljo kupili ali podedovali, če jo obdelujemo ali ne.
Povsem enako bi danes Marija Terezija določila davek od premoženjskega dohodka vsem lastnikom nepremičnin. Na osnovi vrednosti nepremičnine in lokacije le-te v katastru nepremičnin, bi vsako leto z odločbo določila potencialni premoženjski dohodek posamezne nepremičnine.
Polnoletni osebi bi bil določen davek po stopnji 50% od skupnih letnih premoženjskih dohodkov nad 5.000 €. Premoženjski dohodek mladoletnih bi se prišteval k njihovim staršem. Lastniki stanovanja ali hiše ali pa lastniki deležev več stanovanjskih enot, ki skupaj ne presegajo 5.000 € letnega premoženjskega dohodka ne bi plačali davka. Lastniku stanovanja 75 m2, vredno 300 tisoč €, v centru Ljubljane bi določili letni premoženjski dohodek v višini 8.000 €, enakemu stanovanju v Mariboru 6000 €, v Lendavi pa 5000 €. Ljubljančan bi plačal 50% davek od 3000 €, Mariborčan 50% od 1000 €, Lendavčan pa nič. Temu davku bi se Ljubljančan in Mariborčan izognila, če bi prepustila delež lastništva drugi polnoletni osebi. Velika večina polnoletnih posameznikov, ki ima le eno hišo ali stanovanje ne bi plačala nobenega davka. Vsi tisti, ki imajo veliko nepremičnin, dragih vil in stanovanj na elitnih lokacijah pa bi plačevali davek od premoženjskega dohodka. Vzemimo primer, da ima nekdo poleg svojega stanovanja, kjer prebiva in je že izkoristil 5000 € olajšavo, dodatno še prazno stanovanje v Ljubljani kateremu je določen letni premoženjski dohodek 8.000 €. Plačal bi davek po 50% stopnji, to je 4000 € letno ne glede ali stanovanja oddaja v najem ali ne. Če bi stanovanje uradno oddal za letno najemnino 8000 €, ali 10.000 € ali 12.000 €, bi mu pripadalo znižanje obveznosti za plačilo 25% davka od najemnine. Njegova skupna obdavčitev bi bila še vedno 4000 € letno, a neto letni zaslužek bi bil v prvem primeru 4000 € oz. 6000 € v drugem in 8000 € v tretjem primeru. Če bi to stanovanje lastnik ne oddajal v najem bi moral za prazno stanovanje plačati 4000 € davka, lahko pa še dodaten davek na prazno stanovanje. Za oddajanje na črno pa bi ga lahko doletela dodatno še izjemno visoka kazen.
Denar od davkov na premoženjski dohodek bi se moral namensko zbirati za gradnjo stanovanj v lastni posebnega državnega sklada, ki bi moral zagotavljati stanovanja za mlade družine, ki ne zmorejo tržnih najemnin.
Posebej priporočam, da bi se celokupni premoženjski dohodek posameznika po odbitku 5000 € olajšave prištel k dohodkom letne napovedi dohodnine. Tako bi upokojenci, živijo sami v velikem stanovanju, posamezniki z nizkimi dohodki ali pokojninami, a večjimi premoženjskimi dohodki, bili podvrženi obdavčitvi po nižji davčni stopnji; tisti z visokimi letnimi dohodki pa bi bili v vsakem primeru obdavčeni po stopnji 50% iz dohodninske lestvice.
Kasneje pa bi morali po enakem sistemu obdavčiti potencialni premoženjski dohodek od vikendov v tujini, saj je država še veliko bolj upravičena do obdavčitev tistih, ki so odnesli kapital v tujino in tam plačujejo mnoge storitve. Na koncu pa še obdavčitev potencialnega dohodka od dragih premičnin kot letala, jahte, dragi avtomobili in dragocene zbirke.
mag. Boris Nemec

Odgovor MF:
Spoštovani,
zahvaljujemo se vam za posredovane pomisleke glede Izhodišč za obdavčitev premoženja in ukrepe za prestrukturiranje in razbremenitev dela. Kot je objavljeno na spletni strani Ministrstva za finance, odzive in komentarje na predlog izhodišč, s katerim želimo podpreti stanovanjsko politiko, razbremeniti delo in izboljšati konkurenčnost gospodarstva, zbiramo do 25. 1. 2025. Odzive bomo nato temeljito preučili in izsledke upoštevali pri nadaljnjem delu ter usklajevanju rešitev z različnimi deležniki.
Lepo pozdravljeni,
mag. Tina Humar
Generalna direktorica
Ministrstvo za finance
Direktorat za sistem davčnih, carinskih in drugih javnih prihodkov

Objava v Delu:

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja