V zadnjih desetletjih se je politična karta sveta hitro spreminjala. Glavne politične spremembe so se zgodile onstran okvira nacionalnih držav in tudi onstran koncepta političnih strank. Proces globalizacije je spodbudil povsem nove akterje k vstopu v politično areno. To so oblike delovanja civilne družbe. Ti akterji niso preveč obremenjeni s tradicionalnimi političnimi atributi, kakor so država, politične stranke ali socialni razredi. Nastajajo številne mednarodne in prekomejne organizacije, ki so nadgradnja lokalnih, regionalnih ali nacionalnih društev ali širših asociacij.
S prodorom informacijske infrastrukture se poglablja prepad med dvema družbenima poloma – prepad med bogatimi in revnimi. Prepad med bogato manjšino in revno večino se poglobi vsako desetletje. Globalizacija je pospešila ekspanzijo bogate manjšine, ki poseduje večji del svetovnih dobrin. Sodobni družbeni tokovi so pomagali pri koncentriranju blaginje in pri tem na široko zaobšli podeželska območja.>Nerazumno izkoriščanje omejenih virov in vstop v nepredvidljivo prihodnost družbe, izpostavljene stalnim tveganjem, je postavilo v ospredje vprašanje medgeneracijske solidarnosti. Odnos med generacijami je postal v političnih odločitvah pomembnejši od razrednih bojev.
Civilna družba se je morala odzvati na omenjene družbene tokove. Ena od reakcij na eskalacijo nevzdržnih razmer v vseh delih sveta je povzdignjen glas novih družbenih gibanj in omrežij. Med raznovrstnimi pobudami so nastali tudi podeželski parlamenti, kot ena od opcij za politično soočenje pri odpravi neenakosti. Podeželski parlamenti ne zastopajo nobene politične stranke. So oblika družbenega boja brez izrazitih protagonistov. V največ primerih so podeželski parlamenti dogodki, ki trajajo nekaj dni. Na njih se zberejo zainteresirani posamezniki in predstavniki različnih interesnih skupin ter ugledni politiki. Vsi akterji, združeni v podeželskih parlamentih, si prizadevajo k skupnim interesom podeželskih območij. Bolj kot razredno pozicioniranje je prisotno zastopanje teritorialnih interesov, ki se odzivajo na izzive globalne družbe.
Sodobna družbena gibanja pridobivajo pomembnost v družbenih spremembah. Medtem postaja pomembnost klasičnih parlamentov, temeljev parlamentarne demokracije, kjer se soočajo politične stranke, vse manjša. Večina političnih odločitev se sprejema v ozadju parlamenta, v krogih vodilnih političnih strank in političnih koalicij. Parlamenti najpogosteje sprejmejo ponujene odločitve brez bistvenih sprememb, predlaganih iz strani opozicijskih političnih strank.
Pomemben del sprejemanja političnih odločitev se je preselil iz parlamentov v vlade in še naprej v domeno državnih administracij. Administracija je odvzela parlamentu zajeten del političnega odločanja. Kompleksnost in ostrina problemov, s katerimi se sooča moderna družba, dajejo prednost administraciji, ki je sposobna sprejemati pragmatične odločitve. Neredko se zgodi, da administrativna raven nevtralizira politično voljo parlamenta.
Javni mediji so postali tretji steber političnega odločanja. Ob izvajanju učinkovitega nadzora političnih strankin vlad, javni mediji pogosto sprožijo določena politična vprašanja in teme ter jih postavijo v središče javnih razprav. Občutljivost javnosti na socialne, okoljske in politične probleme je pogosto veliko večja od občutljivosti parlamentov za taista vprašanja. Javni mediji z razglašanjem teh vprašanj pomembno posegajo v politiko. Politične stranke seveda morajo biti pozorne na trende v javnem mnenju, kar je pozitiven vidik tega dela procesa demokratizacije.
Primarni razlog za spremembe v moderni družbi je ekonomska rast in liberalizacija svetovnega trga. Premik od nacionalnih v transnacionalne ekonomije se je odvijal brez prisotnosti parlamentov. Proces globalizacije in liberalizacije svetovnega trga je spodbudila velika podjetja k izogibanju plačilom visokih davščin in selitev proizvodnje v dežele z nižjimi stroški delovne sile in nižjimi produkcijskimi stroški, kar je postalo pravilo pri upravljanju podjetij. To omogoča multinacionalnim podjetjem brezobzirno rast. Noben parlament nima vpliva na ta proces. Nekatere politične stranke in preko njih parlamenti v mnogo čem služijo interesom kapitala, skoncentriranega v rokah peščice najbogatejših posameznikov.
Vsi navedeni procesi zmanjšujejo vlogo parlamentov kot osrednjih političnih institucij in preusmerjajo politično moč v druge dele družbe. V novi politični kulturi nastajajo novi sub-politični centri. Nevladne organizacije, društva, zveze in mreže sodijo med pomembnejše politične deležnike. Številne nevladne organizacije in združenja ter mreže dvigujejo glas v bran podeželja. Podeželski parlamenti so prostor za artikuliranje teh glasov in s tem postajajo posebna oblika zborovanj z izrazitim političnim motivom.
Danes si komajda lahko zamišljamo demokracijo brez aktivne vloge in vpletenosti civilne družbe. Dolgoročni trendi nakazujejo počasni zaton tradicionalne vloge nacionalnih držav. Hkrati hitro raste politični vpliv nekaterih mednarodnih organizacij, kakršne so Združeni narodi, Svetovna banka, Svetovna trgovinska organizacija, Evropska unija, OECD ipd. Vzporedno s tem se krepi tudi mednarodna vloga nevladnih organizacij in njihovih mrež, npr. Greenpeace, Birdlife, WWF in druge. Njihova politična stališča so v mnogočem upoštevana in pridobivajo na veljavi.
Drži, da vsi ti organi nimajo močnega vpliva na evropsko politiko. To vendarle ostaja domena Evropske komisije, Evropskega parlamenta in Evropskega sveta. Posvetovanja organov Evropske Unije z najvplivnejšimi predstavniki civilne družbe pomenijo za zdaj zgolj dobro izhodišče, ki daje upanje, da se bo podrejena vloga nevladnih organizacij v odnosu do evropskih institucij sčasoma izboljšala.
Ni moderne demokracije brez močne civilne družbe, organizirane in vključene v proces odločanja o družbenih vprašanjih. Pomen civilne družbe v politični strukturi moderne države narašča. Učinkovito organizirana civilna družba gradi mostove med deležniki v nacionalni in mednarodni politiki, marsikdaj prevzame sama tudi vodilno vlogo. Pomoč pri artikuliranju interesov in zadovoljevanju potreb marginalnih družbenih skupin postaja ena od pomembnih nalog civilne družbe ob prizadevanjih za odpravo neuravnotežene družbe. Podeželski parlamenti in nevladne organizacije nosijo veliko odgovornost pri zastopanju interesov podeželja.
Goran Šoster
FORUM SOCIALNEGA PODJETNIŠTVA
Način delovanja
Slovenski forum za socialno podjetništvo temelji na visokih etičnih in moralnih načelih. S svojim načinom delovanja omogoča razvoj potencialov institucij ter posameznikov z namenom zagotavljanja blagostanja in inovativnega razvoja Republike Slovenije.
Vizija foruma
Vzpostavitev inovativnega okolja, ki bo omogočal razvoj potencialov vseh akterjev socialnega podjetništva, da bodo lahko zagotovili učinkovite mehanizme za razvoj socialnega podjetništva na lokalni, državni in meddržavni ravni z namenom zagotavljanja blaginje in inovativnega razvoja Republike Slovenije.
Poslanstvo foruma
Povezovanje vseh zainteresiranih akterjev socialnega podjetništva z ustrezno infrastrukturo, ki omogoča razvijanje skupnih raziskovalno-inovacijskih mrež, mrež trženja, razvoja skupnih projektov, novih poklicnih profilov ter drugih ustreznih mehanizmov za razvoj inovativnosti.