Osrednje poslanstvo demokracije je po mojem razumevanju učinkovito in pošteno upravljanje države v korist večine njenega prebivalstva. Tako razumljena demokracija je v resni krizi , kar je nedvomno eden osrednjih problemov Evrope in tudi Slovenije. O njenih vzrokih govori članek z gornjim naslovom, katerega avtor je Bojan Bugarič, profesor na eni tujih univerz. Za vse šibkejšo demokracijo je po njegovem več razlogov. Kakor jih sam razumem, naj bi šlo predvsem za vse večje socialne razlike, slabitev družbene vloge srednjega razreda in delavstva, politično razdvojenost družb in nezadovoljivo upravljanje držav. Ti razlogi naj bi avtoritarno usmerjenim politikom nudili obilo priložnosti, da si z zavajanjem volivcev krepijo svojo politično moč in slabijo demokracijo. Med ukrepi, ki naj preprečujejo njeno slabitev, izpostavlja avtor predvsem naslednje: krepitev učinkovitosti demokratičnega upravljanja države, krepitev pravne države n drugih od politike neodvisnih institucij, aktivno delovanje s ciljem, da družba ne bo dvomila, da je demokracija sistem, vreden obrambe.
Problematika demokracije je v obravnavanem članku predstavljena preprečljivo, čeprav nekoliko posplošeno. Krizo demokracije v Sloveniji pa je možno in smiselno razložiti tudi konkretneje in na osnovi take razlage ponuditi ustrezne predloge za njeno sanacijo. S to tematiko se pri nas že več let ukvarja skupina izvedencev v okviru Sinteze – koalicije CD, eden njenih članov sem tudi pisec teh vrstic. Naj svoja spoznanja o krizi demokracije kratko predstavim v naslednjih vrsticah.
Osrednje poslanstvo demokracije je po mojem razumevanju učinkovito in pošteno upravljanje države v korist večine njenega prebivalstva. Tako razumljena demokracija je v resni krizi , kar je nedvomno eden osrednjih problemov Evrope in tudi Slovenije. O njenih vzrokih govori članek z gornjim naslovom, katerega avtor je Bojan Bugarič, profesor na eni tujih univerz. Za vse šibkejšo demokracijo je po njegovem več razlogov. Kakor jih sam razumem, naj bi šlo predvsem za vse večje socialne razlike, slabitev družbene vloge srednjega razreda in delavstva, politično razdvojenost družb in nezadovoljivo upravljanje držav. Ti razlogi naj bi avtoritarno usmerjenim politikom nudili obilo priložnosti, da si z zavajanjem volivcev krepijo svojo politično moč in slabijo demokracijo. Med ukrepi, ki naj preprečujejo njeno slabitev, izpostavlja avtor predvsem naslednje: krepitev učinkovitosti demokratičnega upravljanja države, krepitev pravne države n drugih od politike neodvisnih institucij, aktivno delovanje s ciljem, da družba ne bo dvomila, da je demokracija sistem, vreden obrambe.
Problematika demokracije je v obravnavanem članku predstavljena preprečljivo, čeprav nekoliko posplošeno. Krizo demokracije v Sloveniji pa je možno in smiselno razložiti tudi konkretneje in na osnovi take razlage ponuditi ustrezne predloge za njeno sanacijo. S to tematiko se pri nas že več let ukvarja skupina izvedencev v okviru Sinteze – koalicije CD, eden njenih članov sem tudi pisec teh vrstic. Naj svoja spoznanja o krizi demokracije kratko predstavim v naslednjih vrsticah.
Osrednji razlog za slabo delovanje demokracije v Sloveniji so neprimerne sistemske rešitve , ki smo jih vgradili v naš politični model. Teh je sicer več, a pomembne so po mojem predvsem tri. Kot prvo je primerno omeniti volilno zakonodajo. Z njo volivci volimo predvsem stranko. o tem, kdo jo bo zastopal v parlamentu, pa prednostno odloča njeno vodstvo. Ta ureditev je dopustila, da se nam je demokracija izrodila v vladavino političnih strank (strankokracijo), ki splošne družbene koristi podreja strankarskim in tudi osebnim interesom, odločilno pa omejuje tudi vpliv volivcev na upravljanje države, kar naj bi sicer bila osrednja prednost demokracije. Druga resna slabost našega političnega modela je način, kako oblikujemo in nadziramo vlado. Praviloma jo oblikuje in jo tudi vodi vodja stranke, ki so ji volivci namenili največ glasov. Ta po volitvah najprej oblikuje koalicijo, se torej dogovori s sorodnimi strankami, ki bodo z njegovo sodelovale v novi vladi. Na ta način se parlament razdeli v dva dela, v koalicijo in opozicijo z naslednjimi posledicami: a) parlament ne more izvajati ene svojih temeljnih funkcij, to je učinkovit nadzor vlade , saj ji je koalicija vsebinsko podrejena in jo tudi nekritično podpira, opozicija pa ji vladanje predvsem otežuje; b) politika je vse bolj razdvojena, kar bistveno otežuje predvsem strateško (dolgoročno) upravljanje države in spodbuja škodljivo razdvojenost celotne družbe; c) člani vlade so praviloma ključne politične osebe koalicije, ki za to zahtevno delo pogosto nimajo relevantnihOsrednji razlog za slabo delovanje demokracije v Sloveniji so neprimerne sistemske rešitve , ki smo jih vgradili v naš politični model. Teh je sicer več, a pomembne so po mojem predvsem tri. Kot prvo je primerno omeniti volilno zakonodajo. Z njo volivci volimo predvsem stranko. o tem, kdo jo bo zastopal v parlamentu, pa prednostno odloča njeno vodstvo. Ta ureditev je dopustila, da se nam je demokracija izrodila v vladavino političnih strank (strankokracijo), ki splošne družbene koristi podreja strankarskim in tudi osebnim interesom, odločilno pa omejuje tudi vpliv volivcev na upravljanje države, kar naj bi sicer bila osrednja prednost demokracije. Druga resna slabost našega političnega modela je način, kako oblikujemo in nadziramo vlado. Praviloma jo oblikuje in jo tudi vodi vodja stranke, ki so ji volivci namenili največ glasov. Ta po volitvah najprej oblikuje koalicijo, se torej dogovori s sorodnimi strankami, ki bodo z njegovo sodelovale v novi vladi. Na ta način se parlament razdeli v dva dela, v koalicijo in opozicijo z naslednjimi posledicami: a) parlament ne more izvajati ene svojih temeljnih funkcij, to je učinkovit nadzor vlade , saj ji je koalicija vsebinsko podrejena in jo tudi nekritično podpira, opozicija pa ji vladanje predvsem otežuje; b) politika je vse bolj razdvojena, kar bistveno otežuje predvsem strateško (dolgoročno) upravljanje države in spodbuja škodljivo razdvojenost celotne družbe; c) člani vlade so praviloma ključne politične osebe koalicije, ki za to zahtevno delo pogosto nimajo relevantnih