Zmagovalec krize je neoliberalizem

V Sloveniji je demokracija izrazito oslabljena, upravljanje države pa vse manj učinkovito. Sanacija tega stanja bi morala biti prednostni cilj vseh dobro mislečih državljanov. Kaj je treba izvesti, se dokaj dobro ve. Potrebne so predvsem tri sistemske spremembe: – po nemškem vzoru prenoviti volilni sistem; – po švicarskem vzoru uzakoniti model oblikovanja vlade; – po vzoru skandinavskih držav omejiti politiko pri kadrovanju v javnem sektorju in v podjetjih v državni lasti.

Kako to izvesti je zahtevnejši del, saj so za aktualno politiko te ali podobne spremembe nesprejemljive. Izvedlo se jih bo lahko le tako, da se zanje odločno zavzame dobro organizirana civilna družba.

V spodnjem zapisu g. Cetinski dilemo nazorno predstavi.

Komentar z gornjim naslovom je pripravil Tej Gonza, Dnevnikov Objektiv pa ga je objavil v soboto 30.maja 2020. Avtor obravnava v njem predvsem vlogo, ki jo ima neoliberalizem v sodobni državi. Slednje zadeva tudi našo državo in ker gre za aktualen problem, ga želim v naslednjih vrsticah osvetliti še z nekaterih vidikov.
Najprej o tem, kaj naj bi bilo značilno za neoliberalno državo. Po mojem razumevanju predvsem dvoje; enkrat to, da neoliberalna država splošne koristi družbe nedopustno podreja interesom kapitala, drugič pa to, da se jo slabo upravlja, zaradi česar je večina njenega prebivalstva dodatno prizadeta. Neoliberalna država sicer ohranja formalno parlamentarno demokracijo, vendar ta po vsebini ne deluje dobro. Vzrokov za to je več. Ključen je ta, da pri upravljanju države vse bolj prevladujejo neoliberalne vrednote (pohlep, nepoštenost, laž, klientelizem, korupcija, zavračanje solidarnosti,..), njihov vpliv pa se odraža v neučinkovitosti modela upravljanja države, ki ga sicer uporablja večina držav s parlamentarno demokracijo. Ta model pozna tri veje oblasti: zakonodajno (parlament), izvršno (vlada) in sodno, o njihovih neoliberalnih značilnostih, tudi pri nas, pa naslednje:
  1. O sestavi parlamenta naj bi odločali  volivci, dejansko pa je pri tem izboru ključen vpliv vodstev političnih strank. Ob formalni demokraciji mora tako ureditev dopustiti volilna zakonodaja in naša politika je znala že ob osamosvojitvi Slovenije poskrbeti, da s tem nima resnejših težav. Ustavno sodišče jo sicer že dlje časa opozarja na pomanjkljivosti veljavne zakonodaje, ki pa jih bo politika očitno popravila na način, da njeno nedemokratično ravnanje ne bo resneje  prizadeto.
  2. Vlada je praviloma koalicijska in jo oblikujejo stranke, ki imajo v parlamentu vsaj pol poslanskih glasov. Taka vlada politiko in družbo razdvaja namesto da bi jo povezovala, nadzor njenega delovanja je zelo otežen, njena upravljavska usposobljenost pa je praviloma šibka. Slednjo otežujeta še dve zadevi, to so pogoste menjave vlad ter enako pogoste menjave ključnih kadrov v javni upravi, ki jih izvaja vsakokratna  vlada.
  3. Sodna oblast naj bi bila povsem neodvisna od izvršne, kar je eden ključnih pogojev za dobro delovanje demokracije. Neoliberalna politika pa zna to oviro učinkovito obiti, in sicer tako, ta v ključne organe sodne oblasti imenuje osebe, ki so pripravljene podpirati njene specifične interese. Tudi s tem imamo v Sloveniji veliko izkušenj, ki se odražajo v nezadovoljivem delovanju sodne oblasti in s tem tudi demokracije na sploh.
Neoliberalizem ni v enaki meri prizadel vseh držav s parlamentarno demokracijo. Od evropskih držav so manj prizadete predvsem skandinavske države, bolj pa države evropskega juga, torej tudi Slovenija. Te razlike pa niso klimatsko pogojene, pač pa so bolj posledica razlik v prevladujoči družbeni etiki: neoliberalna in protestantska etika sta si namreč zelo narazen in zato  neoliberalizem v protestantskih državah slabše uspeva. Tudi Nemčija je slej ko prej prav zato z neoliberalizmom manj okužena kot naša država, za kar ima nedvomno zasluge tudi njena dolgoletna predsednica vlade – hčerka protestantskega pastorja.
Neoliberalna država deluje, kot rečeno, prednostno v korist kapitala, njena skromna upravljavska učinkovitost pa državi zmanjšuje mednarodno konkurenčnost. To seveda kapitalu ne ustreza. Se mu pa kot izhod iz te zadrege nudi zadovoljiva rešitev: upravljavsko neučinkovito demokracijo nadomestiti z bolj učinkovitim avtoritarnim vodenjem države. V nekaterih od evropskih držav se te spremembe že dogajajo, še več pa se jih obeta povsod tam, kjer ne bodo uspeli pravočasno sanirati z neoliberalizmom okužene demokracije.
Gornje velja tudi za Slovenijo, saj je naša demokracija izrazito oslabljena in upravljavsko vse manj učinkovita. Njena sanacija bi zato morala biti prednostni cilj vseh dobro mislečih državljanov. Kako jo izvesti, se dokaj dobro ve. Potrebne so namreč predvsem tri sistemske spremembe: po nemškem vzoru prenoviti volilni sistem; po švicarskem vzoru uzakoniti model oblikovanja vlade (tehnična vlada, podprta z veliko koalicijo); po vzoru skandinavskih držav omejiti politiko pri ključnem kadrovanju v javnem sektorju in v podjetjih v državni lasti. Za aktualno politiko so te ali podobne spremembe seveda nesprejemljive in izvedlo se jih bo lahko le tako, da se zanje odločno zavzame dobro organizirana civilna družba.
Andrej Cetinski, Sinteza, 1.6.2020

Odgovor na Zmagovalec krize je neoliberalizem

  1. Zdravo!
    S prispevkom Andreja Cetinskega se strinjam 100%!
    Bolj natančne in pravilne ocene stanja in o tem kaj bi bilo treba narediti v naši državi, v tem desetletju ne bomo dobili.
    Na osnovi take vsebinske podlage bi bilo treba:
    1. Poiskati CD organizacije, ki se s tem strinjajo.
    2. Skupaj s CD organizacijami, ki se s tem strinjajo, predlagati, uskladiti… imena vodilne ekipe za prvo leto skupnega delovanja.
    Ostalo je/bo stvar tehnike.
    Milan Bajželj

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.