Volilni sistem

Kako zlomiti strankarsko alianso proti volivcem?

Komentar Miroslava Marc k ─Źlanku g. Mihel─Źi─Źa o “strankarski aliansi” je bil objavljen v SP Dela, 12.12.2020:
V Sobotni prilogi Dela (Delo, SP, 14. novembra 2020) je dr. M. Mihel─Źi─Ź objavil ─Źlanek o neustreznosti sedanje volilne zakonodaje in o nepripravljenosti politi─Źnih strank, da to zakonodajo spremenijo. Med drugim pi┼íe, da se poslanci opozicijskih strank obi─Źajno zgra┼żajo nad predlogi parlamentarne ve─Źine, ki zgolj s kozmeti─Źnimi popravki te zakonodaje volivcem ne omogo─Źijo vpliva na izvolitev. Ob enem pa takrat, ko so isti poslanci v polo┼żaju parlamentarne ve─Źine, prav tako niso pripravljeni ponuditi sprememb, ki bi dr┼żavljanom resni─Źno dale mo─Ź vplivati na sestavo DZ. Nakar se vpra┼ía: ┬╗ÔÇŽali gre pri tem za spontano odzivanje ali dogovorjeno igro med strankarskimi klubi?┬ź
Zakaj vodstvom politi─Źnih strank obstoje─Źi volilni sistem ustreza? Ker, glede na poznavanje volilnih preferenc posameznih obmo─Źij, lahko z veliko gotovostjo oblikujejo kandidatne liste tako, da bodo pri┼íli v parlament njihovi izbranci. Utopi─Źno je pri─Źakovati, da bodo ti poslanci sami sprejeli sklep, ki bo – in to je neizprosno dejstvo ÔÇô poslab┼íal strankarski polo┼żaj in verjetnost njihove ponovne izvolitve. V kako neznosni situaciji smo, dokazuje tudi dejstvo, da jih k temu ne more prisiliti niti Ustavno sodi┼í─Źe!?
Absurd celotne situacije je v tem, da volilna pravila dolo─Źajo ┬╗izvoljenci┬ź, tisti pa, ki izbirajo, torej volivci, pa o tem ne smejo ni─Źesar re─Źi. Na volitvah dr┼żavljani izberejo predstavnike, katerim za─Źasno prenesejo svojo suverenost, z vsemi zadol┼żitvami in odgovornostjo. Torej, na─Źin izbora mora biti stvar volivcev, ne pa izvoljenih. Lahko bi kve─Źjemu govorili o nekak┼íni ┬╗dru┼żbeni pogodbi┬ź med volivci in politi─Źnimi strankami, nikakor pa ne moremo sprejeti sedanjega diktata politi─Źnih strank, ki volilni sistem razumejo kot orodje za neomejeno, lastno re-elekcijo.
Upravljanje vsakega sistema, tudi dr┼żave, je zaupano vodstvu in volilni sistem pomembno vpliva na kvaliteto upravljanja dr┼żave. Neustrezno (nesposobno ali celo koruptivno in kleptomansko) vodenje Sloveniji in njenim dr┼żavljanom, ┼że ve─Ź kot dve desetletji, povzro─Źa hudo ┼íkodo. Glede na to, da se parlamentarne stranke niso pripravljene odre─Źi neomejenemu kadrovskemu pirovanju, moramo volivci razmi┼íljati o drugih mo┼żnostih.
Pri civilno dru┼żbenem gibanju SINTEZA-KCD predlagamo oblikovanje ustrezne komisije (Nacionalnega sveta) za pripravo celovitega predloga nove volilne zakonodaje. Predlog naj dr┼żavljani sprejmejo in potrdijo na referendumu. V komisiji bi morali biti najuglednej┼íi (strankarsko nevezani) posamezniki razli─Źnih javnosti (strokovnosti), ki bodo sposobni odgovoriti tako na vpra┼íanja KAJ potrebujemo in ┼żelimo, kot tudi na vpra┼íanja KAKO to vgraditi v celovito prenovljen volilni sistem. Komisijo lahko imenuje predsednik dr┼żave, lahko jo pa po Islandskem zgledu vzpostavi tudi ljudstvo.

.

V istem ─Źasopisu je bil objavljen tudi prispevek Emila Milana Pintar “KAKO STA POVEZANA VOLILNI SISTEM IN KORUPCIJA”:
V Sobotni prilogi Dela (Delo, SP, 14. novembra 2020) je dr. M. Mihel─Źi─Ź objavil odli─Źen ─Źlanek o pomanjkljivostih na┼íe sedanje volilne zakonodaje oz. o sprenevedanju na┼íih politi─Źnih strank, ko bi bilo potrebno to zakonodajo spremeniti. Z njegovimi mislimi se v celoti strinjam. Tudi sam sem prepri─Źan, da ne bodo zado┼í─Źale zgolj kozmeti─Źne spremembe (npr. sprememba velikosti okrajev), temve─Ź bo potrebna temeljita demokrati─Źna prenova celotnega volilnega sistema, sicer bo Slovenija ┼íe naprej tonila v razvojno neuspe┼ínost. Naj posku┼íam to misel poglobiti in pojasniti.
Dr. Mihel─Źi─Ź pravilno naslovi na┼íe politi─Źne stranke kot tisto politi─Źno silo v na┼íi dru┼żbi, ki vztrajno, ┼że ─Źetrt stoletja, blokira ne samo spremembe, temve─Ź celo resen razgovor o potrebnih spremembah volilnega sistema. Hkrati pa z uveljavljanjem glasovalnega avtomatizma v DZ tako razpravo ali iskanje re┼íitve blokira tudi med poslanci. S tem je, ne da bi pojem posebej opredeljeval, g. dr. Mihel─Źi─Ź, natan─Źno orisal sedanje stanje na┼íe dru┼żbe, ki ga poimenujemo kot ┬╗strankokracija┬ź.
Kaj je pravzaprav strankokracija? Politolo┼íko gledano je to politi─Źni sistem, v katerem imajo politi─Źne stranke popolno politi─Źno mo─Ź in je dru┼żbeno-civilni nadzor nad njimi prakti─Źno nemogo─Ź. ┼áe ve─Ź: da bi bilo njihovo delovanje (vsaj videti) legitimno, so si na nekaterih podro─Źjih prikrojile zakonodajo svojim posebnim interesom.
Taki podro─Źji sta predvsem dve: prvo je podro─Źje proti-korupcijske zakonodaje in prakse, drugo podro─Źje volilne zakonodaje. Poglejmo si delovanje na┼íe strankokracije na teh podro─Źjih malo pobli┼że.
Slovenija je v zadnjih desetletjih postala ena najbolj korumpiranih dr┼żav v Evropi. Raziskava revizijske hi┼íe Ernst&Young jo je leta 2013 postavila povsem na prvo mesto, s 96 % zaznavanjem korupcije v gospodarstvu. Ve─Źino te korupcije poteka na podro─Źju, ko je delodajalec dr┼żava (javni razpisi, itd.), pri ─Źemer prednja─Źijo razpisi za investicijske projekte v gradbeni┼ítvu TE┼á 6, Karavanke, 2TDK, ÔÇŽ). Povsem razumljivo je, da korupcija na relaciji dr┼żava (vlada) ÔÇô podjetja ni mogo─Źa brez sodelovanja dr┼żavnih uradnikov ali/in funkcionarjev. Ilustracijo tega stanja nam poka┼że primer, kako so potekali spomladi letos razpisi za nabavo medicinske opreme za boj proti pandemiji virusa covid-19. Na─Źin, kako so se ┼że v nekaj urah po objavi razpisov (verjetno pa tudi ┼że prej) na svojih politi─Źnih zvezah pojavili vsi strici sedanje vlade iz ozadja, je bil frapanten. Pravi ┬╗─Źrni petek┬ź slovenske politi─Źne korupcije.
Slovenske politi─Źne stranke so torej v zadnjih dveh desetletjih oblikovale zakonodajo in politi─Źno prakso, ki gospodarsko in politi─Źno korupcijo ne le omogo─Źa, temve─Ź jo tudi tolerira in celo nagrajuje. ─îe namre─Ź dr┼żava ob dokazani korupciji ali kraji ni pripravljena odvzeti nezakonito pridobljenega premo┼żenja, potem moramo to premo┼żenje razumeti kot od dr┼żave priznano nagrado za kriminal in korupcijo ÔÇô pa naj gre za tolerirano utajo davkov, podkupnine, nezakonito izpla─Źevanje raznih dodatkov in pribolj┼íkov dr┼żavnih uslu┼żbencev ali za nepotisti─Źno podeljevanje slu┼żb – sinekur.
Podobno je stanje na podro─Źju volilnega sistema. Politi─Źne stranke so oblikovale sistem, ki jim zagotavlja popoln monopol ┼że v oblikovanju kandidatnih list. Kandidiranje predstavnikov Civilne dru┼żbe so odrinile z nemogo─Źimi (pravno: nesorazmernimi) pogoji. Z odpravo prednostnega glasu pa so dokon─Źno minimalizirale vpliv volivcev na dejansko izvolitev poslancev, s tem pa kr┼íile tudi ustavna dolo─Źila. Povedano preprosto: na┼íe politi─Źne stranke svojim volivcem ne zaupajo.
Seveda dr┼żavljani na to dogajanje reagirajo z ogor─Źenjem in s povratnim nezaupanjem v politi─Źne stranke, ki hitro nara┼í─Źa. Prepad med ljudstvom in politi─Źno nomenklaturo se tako vse bolj pove─Źuje in nas sili v absurdno dilemo: naj zamenjamo ljudstvo ali politi─Źne stranke?
To medsebojno nezaupanje pa ima tudi ┼íir┼íe dru┼żbene posledice: nezaupanje v vladne ukrepe za omejitev pandemije korona-virusa ali celo njihovo zavestno zavra─Źanje. Zakaj v Novi Zelandiji ali Avstraliji ali na ┼ávedskem, kjer ljudje zaupajo vladi in spo┼ítujejo njene ukrepe, ljudje izra┼żajo 90 odstotno pripravljenost na cepljenje, pri nas pa komaj 30 %?!
─îe ne bomo re┼íili te absurdne dileme nara┼í─Źajo─Źega medsebojnega nezaupanja, lahko ┼że naslednje volitve opredelimo kot nelegitimne, saj je ve─Ź kot 85 % volivcev prepri─Źanih, da je treba volilni sistem spremeniti. ┼áe ve─Ź: ene naslednjih volitev se bodo, ─Źe ne bomo pravo─Źasno ukrepali, prav gotovo zgodile na ulici.
Volilni sistem je namre─Ź sistem, s katerim volivci (dr┼żavljani), ki so nosilci nacionalne suverenitete, izberejo tiste, na katere za─Źasno (do naslednjih volitev) prenesejo del oblasti. Drugi del te suverenitete udejanjajo v javnem nadzoru tako samih volitev kot kasneje delovanja oblasti. Seveda, ─Źe govorimo o demokrati─Źni dru┼żbi. V nasprotju z njimi na┼íega sedanjega dru┼żbeno-politi─Źnega sistema ne moremo razumeti druga─Źe kot obliko specifi─Źne, proti-ustavne diktature politi─Źnih strank, saj so vlade povsem razgradile civilno-dru┼żbeni nadzor njihovega terorja (primer: uni─Źenje referendumskega sistema odlo─Źanja).
Skratka, vladajo─Źa politika se obna┼ía, kot da je dr┼żava instrument njene trajne oblasti. In to tista politika, ki s svojimi uradniki in funkcionarji neposredno sodeluje v ve─Ź kot 80 % zaznane korupcije!
Prav neposredna povezava politike s korupcijo povsem jasno ka┼że, zakaj na┼íe politi─Źne stranke (┼íe) niso pripravljene na spremembo volilne in proti-korupcijske zakonodaje. Najmanj, kar bi morala storiti vladajo─Źa politika ┼íe v tem mandatu, je uveljavitev prednostnega glasu za naslednje volitve ter sprejeti zakonodajo o ugotavljanju izvora premo┼żenja (finan─Źna policija), o striktnem odvzemu premo┼żenja nezakonitega izvora (brez zastaranja) in o za─Źasni prepovedi opravljanja politi─Źnih funkcij kaznovanim ljudem in ljudem v postopkih. Morala na┼íe politike (politikov) je namre─Ź tako na psu, da ni mogo─Źe ra─Źunati na njihovo spo┼ítovanje integritete, temve─Ź jo je treba uzakoniti. Na to smo v SINTEZI-KCD ve─Źkrat opozorili tudi Predsednika Pahorja, vendar se stvari ne premaknejo.
Premike moramo torej za─Źeti v civilni dru┼żbi, najverjetneje z ustanovitvijo nekak┼ínega Nacionalnega sveta za demokrati─Źno prenovo volilne zakonodaje, kajti prav ta zakonodaja je mati najve─Źjih te┼żav, prevlade nesposobnosti, nemorale in korupcije v obstoje─Źi politi─Źni nomenklaturi.
G. dr. Mihel─Źi─Ź bi prav lahko v takem telesu igral eno vodilnih vlog.

5 odzivov na Volilni sistem

Dodaj odgovor

Va┼í e-naslov ne bo objavljen. * ozna─Źuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.