Volilni sistem

Kako zlomiti strankarsko alianso proti volivcem?

Komentar Miroslava Marc k ─Źlanku g. Mihel─Źi─Źa o “strankarski aliansi” je bil objavljen v SP Dela, 12.12.2020:
V Sobotni prilogi Dela (Delo, SP, 14. novembra 2020) je dr. M. Mihel─Źi─Ź objavil ─Źlanek o neustreznosti sedanje volilne zakonodaje in o nepripravljenosti politi─Źnih strank, da to zakonodajo spremenijo. Med drugim pi┼íe, da se poslanci opozicijskih strank obi─Źajno zgra┼żajo nad predlogi parlamentarne ve─Źine, ki zgolj s kozmeti─Źnimi popravki te zakonodaje volivcem ne omogo─Źijo vpliva na izvolitev. Ob enem pa takrat, ko so isti poslanci v polo┼żaju parlamentarne ve─Źine, prav tako niso pripravljeni ponuditi sprememb, ki bi dr┼żavljanom resni─Źno dale mo─Ź vplivati na sestavo DZ. Nakar se vpra┼ía: ┬╗ÔÇŽali gre pri tem za spontano odzivanje ali dogovorjeno igro med strankarskimi klubi?┬ź
Zakaj vodstvom politi─Źnih strank obstoje─Źi volilni sistem ustreza? Ker, glede na poznavanje volilnih preferenc posameznih obmo─Źij, lahko z veliko gotovostjo oblikujejo kandidatne liste tako, da bodo pri┼íli v parlament njihovi izbranci. Utopi─Źno je pri─Źakovati, da bodo ti poslanci sami sprejeli sklep, ki bo – in to je neizprosno dejstvo ÔÇô poslab┼íal strankarski polo┼żaj in verjetnost njihove ponovne izvolitve. V kako neznosni situaciji smo, dokazuje tudi dejstvo, da jih k temu ne more prisiliti niti Ustavno sodi┼í─Źe!?
Absurd celotne situacije je v tem, da volilna pravila dolo─Źajo ┬╗izvoljenci┬ź, tisti pa, ki izbirajo, torej volivci, pa o tem ne smejo ni─Źesar re─Źi. Na volitvah dr┼żavljani izberejo predstavnike, katerim za─Źasno prenesejo svojo suverenost, z vsemi zadol┼żitvami in odgovornostjo. Torej, na─Źin izbora mora biti stvar volivcev, ne pa izvoljenih. Lahko bi kve─Źjemu govorili o nekak┼íni ┬╗dru┼żbeni pogodbi┬ź med volivci in politi─Źnimi strankami, nikakor pa ne moremo sprejeti sedanjega diktata politi─Źnih strank, ki volilni sistem razumejo kot orodje za neomejeno, lastno re-elekcijo.
Upravljanje vsakega sistema, tudi dr┼żave, je zaupano vodstvu in volilni sistem pomembno vpliva na kvaliteto upravljanja dr┼żave. Neustrezno (nesposobno ali celo koruptivno in kleptomansko) vodenje Sloveniji in njenim dr┼żavljanom, ┼że ve─Ź kot dve desetletji, povzro─Źa hudo ┼íkodo. Glede na to, da se parlamentarne stranke niso pripravljene odre─Źi neomejenemu kadrovskemu pirovanju, moramo volivci razmi┼íljati o drugih mo┼żnostih.
Pri civilno dru┼żbenem gibanju SINTEZA-KCD predlagamo oblikovanje ustrezne komisije (Nacionalnega sveta) za pripravo celovitega predloga nove volilne zakonodaje. Predlog naj dr┼żavljani sprejmejo in potrdijo na referendumu. V komisiji bi morali biti najuglednej┼íi (strankarsko nevezani) posamezniki razli─Źnih javnosti (strokovnosti), ki bodo sposobni odgovoriti tako na vpra┼íanja KAJ potrebujemo in ┼żelimo, kot tudi na vpra┼íanja KAKO to vgraditi v celovito prenovljen volilni sistem. Komisijo lahko imenuje predsednik dr┼żave, lahko jo pa po Islandskem zgledu vzpostavi tudi ljudstvo.

.

V istem ─Źasopisu je bil objavljen tudi prispevek Emila Milana Pintar “KAKO STA POVEZANA VOLILNI SISTEM IN KORUPCIJA”:
V Sobotni prilogi Dela (Delo, SP, 14. novembra 2020) je dr. M. Mihel─Źi─Ź objavil odli─Źen ─Źlanek o pomanjkljivostih na┼íe sedanje volilne zakonodaje oz. o sprenevedanju na┼íih politi─Źnih strank, ko bi bilo potrebno to zakonodajo spremeniti. Z njegovimi mislimi se v celoti strinjam. Tudi sam sem prepri─Źan, da ne bodo zado┼í─Źale zgolj kozmeti─Źne spremembe (npr. sprememba velikosti okrajev), temve─Ź bo potrebna temeljita demokrati─Źna prenova celotnega volilnega sistema, sicer bo Slovenija ┼íe naprej tonila v razvojno neuspe┼ínost. Naj posku┼íam to misel poglobiti in pojasniti.
Dr. Mihel─Źi─Ź pravilno naslovi na┼íe politi─Źne stranke kot tisto politi─Źno silo v na┼íi dru┼żbi, ki vztrajno, ┼że ─Źetrt stoletja, blokira ne samo spremembe, temve─Ź celo resen razgovor o potrebnih spremembah volilnega sistema. Hkrati pa z uveljavljanjem glasovalnega avtomatizma v DZ tako razpravo ali iskanje re┼íitve blokira tudi med poslanci. S tem je, ne da bi pojem posebej opredeljeval, g. dr. Mihel─Źi─Ź, natan─Źno orisal sedanje stanje na┼íe dru┼żbe, ki ga poimenujemo kot ┬╗strankokracija┬ź.
Kaj je pravzaprav strankokracija? Politolo┼íko gledano je to politi─Źni sistem, v katerem imajo politi─Źne stranke popolno politi─Źno mo─Ź in je dru┼żbeno-civilni nadzor nad njimi prakti─Źno nemogo─Ź. ┼áe ve─Ź: da bi bilo njihovo delovanje (vsaj videti) legitimno, so si na nekaterih podro─Źjih prikrojile zakonodajo svojim posebnim interesom.
Taki podro─Źji sta predvsem dve: prvo je podro─Źje proti-korupcijske zakonodaje in prakse, drugo podro─Źje volilne zakonodaje. Poglejmo si delovanje na┼íe strankokracije na teh podro─Źjih malo pobli┼że.
Slovenija je v zadnjih desetletjih postala ena najbolj korumpiranih dr┼żav v Evropi. Raziskava revizijske hi┼íe Ernst&Young jo je leta 2013 postavila povsem na prvo mesto, s 96 % zaznavanjem korupcije v gospodarstvu. Ve─Źino te korupcije poteka na podro─Źju, ko je delodajalec dr┼żava (javni razpisi, itd.), pri ─Źemer prednja─Źijo razpisi za investicijske projekte v gradbeni┼ítvu TE┼á 6, Karavanke, 2TDK, ÔÇŽ). Povsem razumljivo je, da korupcija na relaciji dr┼żava (vlada) ÔÇô podjetja ni mogo─Źa brez sodelovanja dr┼żavnih uradnikov ali/in funkcionarjev. Ilustracijo tega stanja nam poka┼że primer, kako so potekali spomladi letos razpisi za nabavo medicinske opreme za boj proti pandemiji virusa covid-19. Na─Źin, kako so se ┼że v nekaj urah po objavi razpisov (verjetno pa tudi ┼że prej) na svojih politi─Źnih zvezah pojavili vsi strici sedanje vlade iz ozadja, je bil frapanten. Pravi ┬╗─Źrni petek┬ź slovenske politi─Źne korupcije.
Slovenske politi─Źne stranke so torej v zadnjih dveh desetletjih oblikovale zakonodajo in politi─Źno prakso, ki gospodarsko in politi─Źno korupcijo ne le omogo─Źa, temve─Ź jo tudi tolerira in celo nagrajuje. ─îe namre─Ź dr┼żava ob dokazani korupciji ali kraji ni pripravljena odvzeti nezakonito pridobljenega premo┼żenja, potem moramo to premo┼żenje razumeti kot od dr┼żave priznano nagrado za kriminal in korupcijo ÔÇô pa naj gre za tolerirano utajo davkov, podkupnine, nezakonito izpla─Źevanje raznih dodatkov in pribolj┼íkov dr┼żavnih uslu┼żbencev ali za nepotisti─Źno podeljevanje slu┼żb – sinekur.
Podobno je stanje na podro─Źju volilnega sistema. Politi─Źne stranke so oblikovale sistem, ki jim zagotavlja popoln monopol ┼że v oblikovanju kandidatnih list. Kandidiranje predstavnikov Civilne dru┼żbe so odrinile z nemogo─Źimi (pravno: nesorazmernimi) pogoji. Z odpravo prednostnega glasu pa so dokon─Źno minimalizirale vpliv volivcev na dejansko izvolitev poslancev, s tem pa kr┼íile tudi ustavna dolo─Źila. Povedano preprosto: na┼íe politi─Źne stranke svojim volivcem ne zaupajo.
Seveda dr┼żavljani na to dogajanje reagirajo z ogor─Źenjem in s povratnim nezaupanjem v politi─Źne stranke, ki hitro nara┼í─Źa. Prepad med ljudstvom in politi─Źno nomenklaturo se tako vse bolj pove─Źuje in nas sili v absurdno dilemo: naj zamenjamo ljudstvo ali politi─Źne stranke?
To medsebojno nezaupanje pa ima tudi ┼íir┼íe dru┼żbene posledice: nezaupanje v vladne ukrepe za omejitev pandemije korona-virusa ali celo njihovo zavestno zavra─Źanje. Zakaj v Novi Zelandiji ali Avstraliji ali na ┼ávedskem, kjer ljudje zaupajo vladi in spo┼ítujejo njene ukrepe, ljudje izra┼żajo 90 odstotno pripravljenost na cepljenje, pri nas pa komaj 30 %?!
─îe ne bomo re┼íili te absurdne dileme nara┼í─Źajo─Źega medsebojnega nezaupanja, lahko ┼że naslednje volitve opredelimo kot nelegitimne, saj je ve─Ź kot 85 % volivcev prepri─Źanih, da je treba volilni sistem spremeniti. ┼áe ve─Ź: ene naslednjih volitev se bodo, ─Źe ne bomo pravo─Źasno ukrepali, prav gotovo zgodile na ulici.
Volilni sistem je namre─Ź sistem, s katerim volivci (dr┼żavljani), ki so nosilci nacionalne suverenitete, izberejo tiste, na katere za─Źasno (do naslednjih volitev) prenesejo del oblasti. Drugi del te suverenitete udejanjajo v javnem nadzoru tako samih volitev kot kasneje delovanja oblasti. Seveda, ─Źe govorimo o demokrati─Źni dru┼żbi. V nasprotju z njimi na┼íega sedanjega dru┼żbeno-politi─Źnega sistema ne moremo razumeti druga─Źe kot obliko specifi─Źne, proti-ustavne diktature politi─Źnih strank, saj so vlade povsem razgradile civilno-dru┼żbeni nadzor njihovega terorja (primer: uni─Źenje referendumskega sistema odlo─Źanja).
Skratka, vladajo─Źa politika se obna┼ía, kot da je dr┼żava instrument njene trajne oblasti. In to tista politika, ki s svojimi uradniki in funkcionarji neposredno sodeluje v ve─Ź kot 80 % zaznane korupcije!
Prav neposredna povezava politike s korupcijo povsem jasno ka┼że, zakaj na┼íe politi─Źne stranke (┼íe) niso pripravljene na spremembo volilne in proti-korupcijske zakonodaje. Najmanj, kar bi morala storiti vladajo─Źa politika ┼íe v tem mandatu, je uveljavitev prednostnega glasu za naslednje volitve ter sprejeti zakonodajo o ugotavljanju izvora premo┼żenja (finan─Źna policija), o striktnem odvzemu premo┼żenja nezakonitega izvora (brez zastaranja) in o za─Źasni prepovedi opravljanja politi─Źnih funkcij kaznovanim ljudem in ljudem v postopkih. Morala na┼íe politike (politikov) je namre─Ź tako na psu, da ni mogo─Źe ra─Źunati na njihovo spo┼ítovanje integritete, temve─Ź jo je treba uzakoniti. Na to smo v SINTEZI-KCD ve─Źkrat opozorili tudi Predsednika Pahorja, vendar se stvari ne premaknejo.
Premike moramo torej za─Źeti v civilni dru┼żbi, najverjetneje z ustanovitvijo nekak┼ínega Nacionalnega sveta za demokrati─Źno prenovo volilne zakonodaje, kajti prav ta zakonodaja je mati najve─Źjih te┼żav, prevlade nesposobnosti, nemorale in korupcije v obstoje─Źi politi─Źni nomenklaturi.
G. dr. Mihel─Źi─Ź bi prav lahko v takem telesu igral eno vodilnih vlog.

5 odzivov na Volilni sistem

  1. Rabimo temeljno preobrazbo volilnega sistema v korist volivcev. Kot razumem tukaj prebrano se zdi, da nekateri pisci ┼żelijo biti le malce zraven pri sprejemanju kozmeti─Źnih popravkov volilne zakonodaje s katerimi strankokracija zamegljuje dejstvo, da ljudstvo v popolnoma zavo┼żeni Sloveniji nima oblasti. Z ┬╗biti zraven┬ź pomeni dajati obstoje─Źemu stanju legitimnost.

    Za temeljne spremembe je potrebno najprej negirati obstoje─Źe stanje. Izvrsten primer kako se to dela je Trump npr. z razdrtjem trgovinskih sporazumov ali Jan┼ía npr z STA. ┼áele po odpovedi obstoje─Źih pogodb in vseh dogovorov lahko stranke enakopravno sedejo za mizo in se dogovorijo za nova pravila.

    Menim, da Slovenci nismo lenuhi, ki se jim vsaj enkrat v ┼ítirih letih ne bi dalo priti na voli┼í─Źe. Razlog volilne abstinence je obstoje─Źi volilni in politi─Źni sistem, ki volivcem oblast jemlje in jih degradira na nivo objektov namesto, da bi jim izvajanje oblasti omogo─Źal.

    Strankokracijo in njeno popolno obvladovanje volilnega sistema lahko zru┼íimo le tako, da obstoje─Źemu stanju volitev odre─Źemo legalnost in legitimnost.

    Če bi tukajšnji pisci imeli resen namen bi:

    1. Spisali volilna pravila povsem na novo in radikalno ter v korist dr┼żavljanov.

    2.Zahtevali referendum o predlaganem novem sistemu volitev (Opomba oblast je prepovedala referendume samo za finan─Źne in obrambne zadeve dr┼żave, na volilni sistem pa je pozabila.)

    3.Pozvali dr┼żavljane k neudele┼żbi po obstoje─Źih pravilih volitev, ki se jih ┼że tako ali tako ne udele┼żuje skoraj polovica volivcev.

    4. ─îe strankokracija volitve vseeno izvede je legitimnosti takih volitev potrebno oporekati.

    Pa še skica o tem, kako bi lahko volilni sistem izgledal:

    1. Volitve uspejo, ─Źe se jih udele┼żi 66% volivcev.

    ─îe ni kvoruma so odgovorne stranke, ker niso uspele pripraviti ustreznih programov in motivirati volivce, da jih pridejo voliti.

    Za─Źasno vodenje vlade prevzame za 1 leto tehni─Źna in nepoliti─Źna vlada, ki opravlja samo teko─Źe posle.

    Glavna naloga tehni─Źne vlade je racionalizacija in zdru┼żevanje predpisov in zakonov, ki jih v ─Źasu do izvolitve DZ sprejema DS.

    2. Neuspele volitve se ponovijo ─Źez eno leto. ─îe so ponovno neuspe┼íne glede volilne udele┼żbe dobi tehni─Źna vlada ┼ítiriletne volitve in mo┼żnost sprejemanja nove zakonodaje, ki jo sprejema DS.

    3.Dosedanji DZ se ┼ítevil─Źno razpolovi. 45 poslancev je izvoljenih na volitvah v DZ. Hkrati z njimi volivci izvolijo tudi 45 nadomestnih poslancev, ki delujejo v DZ, a nimajo pravice do glasovanja.

    Volivci ob volitvah prejmejo dokazilo katerega poslanca so volili. ─îe med delom niso zadovoljni z izvoljenim poslancem, po┼íljejo umik svojega volilnega glasu s potrdilom, da so dolo─Źenega poslanca volili na volilno komisijo, Ko prejme volilna komisija 66% umikov volilnih glasov za dolo─Źenega poslanca mora le-ta zapustiti DZ. Nadomesti ga nadomestni poslanec, ki s tem pridobi pravico glasu v DZ. Zbir prejetih zahtev volivcev za odpoklic posameznega poslanca se javno objavljajo in dopolnjujejo.

    Hkrati z volilnim sistemom je potrebno temeljno prenoviti tudi politi─Źni sistem:

    1. Boji┼í─Źe politi─Źnih stranke je DZ.

    Predsednik politi─Źne stranke, ki pride v DZ postane poslanec ne da bi se udele┼żil volitev. Tak┼ínega poslanca -predsednika stranke-volivci ne morejo zamenjati do naslednjih volitev.

    2. Z ustavo se prepove , da predsedniki parlamentarnih strank in drugi operativni nivo politi─Źnih strank npr. namestniki predsednika, sekretarji itd opravljajo delo v drugih dveh konstitutivnih vejah oblasti; vladi in sodstvu.

    Boris Jazbec

  2. Spo┼ítovani g. Jazbec, zelo sem vesel (pa tudi moji kolegi najbr┼ż) da ste se vklju─Źili v razpravo o volilnem sistemu. v┼íe─Ź mi je zlasti zato, ker o─Źitno razpolagate z neiz─Źrpnim virom rokohitrskih re┼íitev tega zapletenega problema. Naj, takole na hitro, odgovorim na nekatere zadeve:
    1. Kompleten predlog novega Zakona o volitvah v DZ smo pripravili ┼że v letu 2015 (Kristan – Mihel─Źi─Ź – Pintar), v Parlamentarni postopek pa ga je vlo┼żil ZDUS z ve─Ź kot 5.800 podpisi (verjetno ga niste uspeli pogledati).
    2. Verjetno ste spregledali tudi pogoje za sedanji sistem referendumski sistem., ki prakti─Źno vsem, razen velikim strankam, onemogo─Źajo referendum – razen v obliki referenduma na (novo) sprejeti zakon. Kljub temu smo ga, ─Źe ste dobro prebrali na┼í predlog, predlagali . To pokriva va┼íi prvi dve to─Źki.
    3. Poziv k neudele┼żbi dr┼żavljanov na volitvah je strel v koleno. Po takih pozivih na volitvah vselej zmagajo najbolj pravoverni. Ste morda mislili na to?
    4. Kaj pravzaprav v dr┼żavi, kjer vlada strankokracija, pomeni oporekati legitimnost volitev???
    5. O vaši skici, kako naj bi nov volilni sistem izgledal, ne bova tukaj, za šankom pa nama je vlada prepovedala.
    6. Vendar: ─Źe resno (brez ─Źarovni┼íkih trikov) mislite kaj prispevati v razpravo o novem sistemu, se nam pridru┼żite v razpravi. ─îe res dobro poznate evropske volilne sisteme in ste svoje predloge pobrali iz njih ter jih lahko utemeljite, se nam pridru┼żite v Svetu, ki ga bomo oblikovali januarja. Toda opozarjam vas: ─Źaka nas trdo delo z okorelimi birokrati, politiki, ki branijo sedanji sistem, ki jim zagotavlja ve─Źno re-elekcijo in z od njih pla─Źanimi pravniki.

  3. Spo┼ítovani g. Pintar, hvale┼żen sem vam za odgovor. Podoben tekst sem na tem portalu pred ─Źasom ┼że objavil. Brez odziva. Ko sem isti tekst kasneje objavil na portalu podpore Ivanu Galetu sem prejel 12 v┼íe─Źkov ob sicer┼ínjem takratnem povpre─Źnem ┼ítevilu 1500-3000 v┼íe─Źkov na vsako objavo. Va┼í pisni odgovor je zame velik napredek.

    Res je. Gre za rokohitrsko in nedodelano re┼íitev, katero bi bilo smotrno uporabiti kot hipoteti─Źno izhodi┼í─Źe za iskanje u─Źinkovitej┼íega volilnega in politi─Źnega modela. Seveda je za izhodi┼í─Źe za─Źetka debate na to temo ┬╗┼íank┬ź ve─Ź kot za┼żeleno okolje. ┬╗Rokohitrska┬ź izhodi┼í─Źna skica o novem volilnem in politi─Źnem sistemu v korist dr┼żavljanov pomeni objavo povsem druga─Źnega pogleda, od vseh meni do sedaj znanih in objavljenih. Veselilo me bo, ─Źe si bo -poleg vas- ┼íe kdorkoli vzel ─Źas za razmislek, kritiko, ali monitoring kak┼ínega dela mojega zapisa.

    Slovenijo smo zavozili ┼że predale─Ź, da bi z reformami ali kozmeti─Źnimi popravki sku┼íali re┼íevati zaupanje dr┼żavljanov v dr┼żavo. Rabimo radikalno spremembo, ki bo vzbudila nov up in vero.

    ─îe ho─Źemo temeljne spremembe volilnega in politi─Źnega sistema moramo negirati obstoje─Źe. Poznavanje starega, nezadovoljujo─Źega volilnega in politi─Źnega sistema, ki si ga je v preteklosti tudi nekdo izmisli, pomeni pri domi┼íljanju novega prej slabost in oviro, kot prednost.

    3.Ko se skicira priprava osnutka novega sistema volitev v korist dr┼żavljanov oz ljudstva je treba postaviti dokon─Źne in morda celo radikalnej┼íe zahteve kot izhajajo iz moje skice. Do kon─Źne verzije se tako ali tako vsaka radikalnost obrusi in spolira, jedro novitete pa mora ostati za povrnitev zaupanja dr┼żavljanov.

    4. O tem, kaj v dr┼żavi strankokracije pomeni oporekati legitimnosti volitev, si lahko ogledamo vsak dan na na┼íih ulicah. Bolj zgo┼í─Źeno ob petkih v Ljubljani. Menim , da to niso streli v kolena ampak demonstracija poguma in ┼żrtvovanja nekaterih hrabrih posameznikov. Gre za potreben premik v dru┼żbi, ki bo morda omogo─Źil tudi novo zasnovo politi─Źnega sistema in volitev o katerih se pogovarjamo.

    ─îe se bo zaradi mojega zapisa komu utrnila iskrica, ki mu bo slu┼żila za nadgraditev njegove ideje ali samo premik v meji razmi┼íljanja bom po─Źa┼í─Źen. V nasprotnem primeru sem zadovoljen z dose┼żenim; 12 v┼íe─Źki in va┼íim pisnim odgovorom.

    Ostanete zdravi

    Boris Jazbec

  4. Mati so poslali svoje tri sinove in h─Źeri na tr┼żnico, da kupijo zaboj jabolk. Je obljubila, da bo spekla njen slavni jabol─Źni zavitek. Otroci so veselo prikorakali na tr┼żnico in se zapodili k stojnicam. Igor in Franci sta se odlo─Źila za Carevi─Źe na Jana┼íi stojnici, Marinka je vztrajala pri Jonagoldu pri kmetiji Tonon, Cene se je odlo─Źil za rde─Źi Ajdared drevesnice ┼Żiid, Ton─Źka pa je pri Cmerarjih izbrala Ontario. Da pa bo izbor bolj pester so vsi skupaj sklenili, da vzamejo ┼íe nekaj pri Karletovi doma─Źiji in Levi zadrugi. Pristopijo k stojnicam, a glej! Vsa jabolka so bila ve─Ź ali manj gnila. Kaj storiti?
    Izbrati jabolka pa ─Źeprav gnila!
    Pozabiti na jabolka in oditi s praznim zabojem.
    Igor je rekel jaz bom svoje vseeno izbral, Cene, ─Źe bo┼í ti bom pa ┼íe jaz, da ne bodo tvoja prevladala. Ton─Źka pa se ni dala prepri─Źati, gnilih jabolk pa ┼że ne bom kupovala! Franci in Marinka pa nista vedela kaj bi.
    In so izbirali in izbrali zaboj gnilih jabolk, pa še dve zdravi st zašli mednje.
    Pridejo domov, mati pogleda zaboj in se zgrozi, kaj naj pa naredim s temi jabolki?
    Le dve sta kolikor toliko, pa ┼íe ti sta pri─Źeli gniti ker ste jih med ostala dali.
    Tako je gospod Pintar, pri taki ponudbi ni kaj izbirati. Potrebno je spremeniti tr┼żnico, Spremeniti pravila ponudbe in jih branjevcem vsiliti, kajti sami jih ob ┼íe tako dobrih predlogih ne bodo!!

  5. Absolutni prednostni glas?
    Spremljam prizadevanja KCD Sinteze, Dr┼żavnega sveta in tudi Dr┼żavnega zbora in ostalih akterjev, ki se trudijo spremeniti obstoje─Źi volilni sistem z ukinitvijo volilnih okrajev in uveljaviti absutni prednostni glas.
    Moram priznati, da navedeni predlog ni moja izbira, ker se po mojem prepri─Źanju s tem udejnja pretirana personalizacija oz. ta predlog vodi iz slabega, v ┼íe slab┼íi volilni sistem.
    V predlogu volilnega sistemu volitev po absolutnem prednostnemu glasu, je mnogo ve─Ź slabega, kot dobrega in zanesljivo ne zagotavlja vi┼íje stopnje demokrati─Źnosti pri izbiri volivcev.
    ┼Że sedanji volilni sistem omogo─Źa, da imamo ┼że debelo desetletje, za demokrati─Źno stabilnost pretirano, ter ┼íkodljivo personalizacijo. Tik pred volitvami se ustanavljajo brez-programske poosebljene politi─Źne stranke – Jankovi─Ź, Virant, Bratov┼íek, Cerar, ┼áarec….?? Ob tem je potrebno osve┼żiti predvolilna soo─Źanja, kaj in o ─Źem te─Źe polemika. S kak┼ínim program se nagovarja volivce, prograne sploh kdo sploh promovira in se zavezuje za realizacijo ?
    Edini skupni imenovalec, ki ve─Źino obstoje─Źih parlamentarnih politi─Źnih strank povezuje, je enotnost, da so “proti” vsemu in vsakomur.
    Zato je potrebno raz┼íiriti nabor mo┼żnih re┼íitev in iskati re┼íitev pri temeljih in v ospredje postaviti program, opremljen z listo kandidatov, ki jam─Źijo za realizacijo programa, ( koruptivne) prestope poslancev pa onemogo─Źiti tako, da ob prestopu poslanca v drugo politi─Źno stranko ostane mandat pri politi─Źni stranki, ki je na volitvah dobila mandat. Najbolj popa─Źijo demokrati─Źnost volitev koruptivni prestopi poslancev, ker obdr┼żijo in prenesejo mandat, k konkuren─Źni spoliti─Źni stranki in s tem ru┼íijo odnose in razmerja, ki so bila opredeljena in uzakonjena na volitvah!
    Slovenija je na┼ía domovina, ki jo moramo negovati, spo┼ítovati, ter kvalitetno nadgrajevati. Temelj za dobro, ugledno in uspe┼íno vodeno dru┼żbeno nadstavbo pa je volilni sistem!
    Mihael Jurak

Dodaj odgovor

Va┼í e-naslov ne bo objavljen. * ozna─Źuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.