Volilni sistem

Kako zlomiti strankarsko alianso proti volivcem?

Komentar Miroslava Marc k članku g. Mihelčiča o “strankarski aliansi” je bil objavljen v SP Dela, 12.12.2020:
V Sobotni prilogi Dela (Delo, SP, 14. novembra 2020) je dr. M. Mihelčič objavil članek o neustreznosti sedanje volilne zakonodaje in o nepripravljenosti političnih strank, da to zakonodajo spremenijo. Med drugim piše, da se poslanci opozicijskih strank običajno zgražajo nad predlogi parlamentarne večine, ki zgolj s kozmetičnimi popravki te zakonodaje volivcem ne omogočijo vpliva na izvolitev. Ob enem pa takrat, ko so isti poslanci v položaju parlamentarne večine, prav tako niso pripravljeni ponuditi sprememb, ki bi državljanom resnično dale moč vplivati na sestavo DZ. Nakar se vpraša: »…ali gre pri tem za spontano odzivanje ali dogovorjeno igro med strankarskimi klubi?«
Zakaj vodstvom političnih strank obstoječi volilni sistem ustreza? Ker, glede na poznavanje volilnih preferenc posameznih območij, lahko z veliko gotovostjo oblikujejo kandidatne liste tako, da bodo prišli v parlament njihovi izbranci. Utopično je pričakovati, da bodo ti poslanci sami sprejeli sklep, ki bo – in to je neizprosno dejstvo – poslabšal strankarski položaj in verjetnost njihove ponovne izvolitve. V kako neznosni situaciji smo, dokazuje tudi dejstvo, da jih k temu ne more prisiliti niti Ustavno sodišče!?
Absurd celotne situacije je v tem, da volilna pravila določajo »izvoljenci«, tisti pa, ki izbirajo, torej volivci, pa o tem ne smejo ničesar reči. Na volitvah državljani izberejo predstavnike, katerim začasno prenesejo svojo suverenost, z vsemi zadolžitvami in odgovornostjo. Torej, način izbora mora biti stvar volivcev, ne pa izvoljenih. Lahko bi kvečjemu govorili o nekakšni »družbeni pogodbi« med volivci in političnimi strankami, nikakor pa ne moremo sprejeti sedanjega diktata političnih strank, ki volilni sistem razumejo kot orodje za neomejeno, lastno re-elekcijo.
Upravljanje vsakega sistema, tudi države, je zaupano vodstvu in volilni sistem pomembno vpliva na kvaliteto upravljanja države. Neustrezno (nesposobno ali celo koruptivno in kleptomansko) vodenje Sloveniji in njenim državljanom, že več kot dve desetletji, povzroča hudo škodo. Glede na to, da se parlamentarne stranke niso pripravljene odreči neomejenemu kadrovskemu pirovanju, moramo volivci razmišljati o drugih možnostih.
Pri civilno družbenem gibanju SINTEZA-KCD predlagamo oblikovanje ustrezne komisije (Nacionalnega sveta) za pripravo celovitega predloga nove volilne zakonodaje. Predlog naj državljani sprejmejo in potrdijo na referendumu. V komisiji bi morali biti najuglednejši (strankarsko nevezani) posamezniki različnih javnosti (strokovnosti), ki bodo sposobni odgovoriti tako na vprašanja KAJ potrebujemo in želimo, kot tudi na vprašanja KAKO to vgraditi v celovito prenovljen volilni sistem. Komisijo lahko imenuje predsednik države, lahko jo pa po Islandskem zgledu vzpostavi tudi ljudstvo.

.

V istem časopisu je bil objavljen tudi prispevek Emila Milana Pintar “KAKO STA POVEZANA VOLILNI SISTEM IN KORUPCIJA”:
V Sobotni prilogi Dela (Delo, SP, 14. novembra 2020) je dr. M. Mihelčič objavil odličen članek o pomanjkljivostih naše sedanje volilne zakonodaje oz. o sprenevedanju naših političnih strank, ko bi bilo potrebno to zakonodajo spremeniti. Z njegovimi mislimi se v celoti strinjam. Tudi sam sem prepričan, da ne bodo zadoščale zgolj kozmetične spremembe (npr. sprememba velikosti okrajev), temveč bo potrebna temeljita demokratična prenova celotnega volilnega sistema, sicer bo Slovenija še naprej tonila v razvojno neuspešnost. Naj poskušam to misel poglobiti in pojasniti.
Dr. Mihelčič pravilno naslovi naše politične stranke kot tisto politično silo v naši družbi, ki vztrajno, že četrt stoletja, blokira ne samo spremembe, temveč celo resen razgovor o potrebnih spremembah volilnega sistema. Hkrati pa z uveljavljanjem glasovalnega avtomatizma v DZ tako razpravo ali iskanje rešitve blokira tudi med poslanci. S tem je, ne da bi pojem posebej opredeljeval, g. dr. Mihelčič, natančno orisal sedanje stanje naše družbe, ki ga poimenujemo kot »strankokracija«.
Kaj je pravzaprav strankokracija? Politološko gledano je to politični sistem, v katerem imajo politične stranke popolno politično moč in je družbeno-civilni nadzor nad njimi praktično nemogoč. Še več: da bi bilo njihovo delovanje (vsaj videti) legitimno, so si na nekaterih področjih prikrojile zakonodajo svojim posebnim interesom.
Taki področji sta predvsem dve: prvo je področje proti-korupcijske zakonodaje in prakse, drugo področje volilne zakonodaje. Poglejmo si delovanje naše strankokracije na teh področjih malo pobliže.
Slovenija je v zadnjih desetletjih postala ena najbolj korumpiranih držav v Evropi. Raziskava revizijske hiše Ernst&Young jo je leta 2013 postavila povsem na prvo mesto, s 96 % zaznavanjem korupcije v gospodarstvu. Večino te korupcije poteka na področju, ko je delodajalec država (javni razpisi, itd.), pri čemer prednjačijo razpisi za investicijske projekte v gradbeništvu TEŠ 6, Karavanke, 2TDK, …). Povsem razumljivo je, da korupcija na relaciji država (vlada) – podjetja ni mogoča brez sodelovanja državnih uradnikov ali/in funkcionarjev. Ilustracijo tega stanja nam pokaže primer, kako so potekali spomladi letos razpisi za nabavo medicinske opreme za boj proti pandemiji virusa covid-19. Način, kako so se že v nekaj urah po objavi razpisov (verjetno pa tudi že prej) na svojih političnih zvezah pojavili vsi strici sedanje vlade iz ozadja, je bil frapanten. Pravi »črni petek« slovenske politične korupcije.
Slovenske politične stranke so torej v zadnjih dveh desetletjih oblikovale zakonodajo in politično prakso, ki gospodarsko in politično korupcijo ne le omogoča, temveč jo tudi tolerira in celo nagrajuje. Če namreč država ob dokazani korupciji ali kraji ni pripravljena odvzeti nezakonito pridobljenega premoženja, potem moramo to premoženje razumeti kot od države priznano nagrado za kriminal in korupcijo – pa naj gre za tolerirano utajo davkov, podkupnine, nezakonito izplačevanje raznih dodatkov in priboljškov državnih uslužbencev ali za nepotistično podeljevanje služb – sinekur.
Podobno je stanje na področju volilnega sistema. Politične stranke so oblikovale sistem, ki jim zagotavlja popoln monopol že v oblikovanju kandidatnih list. Kandidiranje predstavnikov Civilne družbe so odrinile z nemogočimi (pravno: nesorazmernimi) pogoji. Z odpravo prednostnega glasu pa so dokončno minimalizirale vpliv volivcev na dejansko izvolitev poslancev, s tem pa kršile tudi ustavna določila. Povedano preprosto: naše politične stranke svojim volivcem ne zaupajo.
Seveda državljani na to dogajanje reagirajo z ogorčenjem in s povratnim nezaupanjem v politične stranke, ki hitro narašča. Prepad med ljudstvom in politično nomenklaturo se tako vse bolj povečuje in nas sili v absurdno dilemo: naj zamenjamo ljudstvo ali politične stranke?
To medsebojno nezaupanje pa ima tudi širše družbene posledice: nezaupanje v vladne ukrepe za omejitev pandemije korona-virusa ali celo njihovo zavestno zavračanje. Zakaj v Novi Zelandiji ali Avstraliji ali na Švedskem, kjer ljudje zaupajo vladi in spoštujejo njene ukrepe, ljudje izražajo 90 odstotno pripravljenost na cepljenje, pri nas pa komaj 30 %?!
Če ne bomo rešili te absurdne dileme naraščajočega medsebojnega nezaupanja, lahko že naslednje volitve opredelimo kot nelegitimne, saj je več kot 85 % volivcev prepričanih, da je treba volilni sistem spremeniti. Še več: ene naslednjih volitev se bodo, če ne bomo pravočasno ukrepali, prav gotovo zgodile na ulici.
Volilni sistem je namreč sistem, s katerim volivci (državljani), ki so nosilci nacionalne suverenitete, izberejo tiste, na katere začasno (do naslednjih volitev) prenesejo del oblasti. Drugi del te suverenitete udejanjajo v javnem nadzoru tako samih volitev kot kasneje delovanja oblasti. Seveda, če govorimo o demokratični družbi. V nasprotju z njimi našega sedanjega družbeno-političnega sistema ne moremo razumeti drugače kot obliko specifične, proti-ustavne diktature političnih strank, saj so vlade povsem razgradile civilno-družbeni nadzor njihovega terorja (primer: uničenje referendumskega sistema odločanja).
Skratka, vladajoča politika se obnaša, kot da je država instrument njene trajne oblasti. In to tista politika, ki s svojimi uradniki in funkcionarji neposredno sodeluje v več kot 80 % zaznane korupcije!
Prav neposredna povezava politike s korupcijo povsem jasno kaže, zakaj naše politične stranke (še) niso pripravljene na spremembo volilne in proti-korupcijske zakonodaje. Najmanj, kar bi morala storiti vladajoča politika še v tem mandatu, je uveljavitev prednostnega glasu za naslednje volitve ter sprejeti zakonodajo o ugotavljanju izvora premoženja (finančna policija), o striktnem odvzemu premoženja nezakonitega izvora (brez zastaranja) in o začasni prepovedi opravljanja političnih funkcij kaznovanim ljudem in ljudem v postopkih. Morala naše politike (politikov) je namreč tako na psu, da ni mogoče računati na njihovo spoštovanje integritete, temveč jo je treba uzakoniti. Na to smo v SINTEZI-KCD večkrat opozorili tudi Predsednika Pahorja, vendar se stvari ne premaknejo.
Premike moramo torej začeti v civilni družbi, najverjetneje z ustanovitvijo nekakšnega Nacionalnega sveta za demokratično prenovo volilne zakonodaje, kajti prav ta zakonodaja je mati največjih težav, prevlade nesposobnosti, nemorale in korupcije v obstoječi politični nomenklaturi.
G. dr. Mihelčič bi prav lahko v takem telesu igral eno vodilnih vlog.

5 thoughts on “Volilni sistem

  1. Rabimo temeljno preobrazbo volilnega sistema v korist volivcev. Kot razumem tukaj prebrano se zdi, da nekateri pisci želijo biti le malce zraven pri sprejemanju kozmetičnih popravkov volilne zakonodaje s katerimi strankokracija zamegljuje dejstvo, da ljudstvo v popolnoma zavoženi Sloveniji nima oblasti. Z »biti zraven« pomeni dajati obstoječemu stanju legitimnost.

    Za temeljne spremembe je potrebno najprej negirati obstoječe stanje. Izvrsten primer kako se to dela je Trump npr. z razdrtjem trgovinskih sporazumov ali Janša npr z STA. Šele po odpovedi obstoječih pogodb in vseh dogovorov lahko stranke enakopravno sedejo za mizo in se dogovorijo za nova pravila.

    Menim, da Slovenci nismo lenuhi, ki se jim vsaj enkrat v štirih letih ne bi dalo priti na volišče. Razlog volilne abstinence je obstoječi volilni in politični sistem, ki volivcem oblast jemlje in jih degradira na nivo objektov namesto, da bi jim izvajanje oblasti omogočal.

    Strankokracijo in njeno popolno obvladovanje volilnega sistema lahko zrušimo le tako, da obstoječemu stanju volitev odrečemo legalnost in legitimnost.

    Če bi tukajšnji pisci imeli resen namen bi:

    1. Spisali volilna pravila povsem na novo in radikalno ter v korist državljanov.

    2.Zahtevali referendum o predlaganem novem sistemu volitev (Opomba oblast je prepovedala referendume samo za finančne in obrambne zadeve države, na volilni sistem pa je pozabila.)

    3.Pozvali državljane k neudeležbi po obstoječih pravilih volitev, ki se jih že tako ali tako ne udeležuje skoraj polovica volivcev.

    4. Če strankokracija volitve vseeno izvede je legitimnosti takih volitev potrebno oporekati.

    Pa še skica o tem, kako bi lahko volilni sistem izgledal:

    1. Volitve uspejo, če se jih udeleži 66% volivcev.

    Če ni kvoruma so odgovorne stranke, ker niso uspele pripraviti ustreznih programov in motivirati volivce, da jih pridejo voliti.

    Začasno vodenje vlade prevzame za 1 leto tehnična in nepolitična vlada, ki opravlja samo tekoče posle.

    Glavna naloga tehnične vlade je racionalizacija in združevanje predpisov in zakonov, ki jih v času do izvolitve DZ sprejema DS.

    2. Neuspele volitve se ponovijo čez eno leto. Če so ponovno neuspešne glede volilne udeležbe dobi tehnična vlada štiriletne volitve in možnost sprejemanja nove zakonodaje, ki jo sprejema DS.

    3.Dosedanji DZ se številčno razpolovi. 45 poslancev je izvoljenih na volitvah v DZ. Hkrati z njimi volivci izvolijo tudi 45 nadomestnih poslancev, ki delujejo v DZ, a nimajo pravice do glasovanja.

    Volivci ob volitvah prejmejo dokazilo katerega poslanca so volili. Če med delom niso zadovoljni z izvoljenim poslancem, pošljejo umik svojega volilnega glasu s potrdilom, da so določenega poslanca volili na volilno komisijo, Ko prejme volilna komisija 66% umikov volilnih glasov za določenega poslanca mora le-ta zapustiti DZ. Nadomesti ga nadomestni poslanec, ki s tem pridobi pravico glasu v DZ. Zbir prejetih zahtev volivcev za odpoklic posameznega poslanca se javno objavljajo in dopolnjujejo.

    Hkrati z volilnim sistemom je potrebno temeljno prenoviti tudi politični sistem:

    1. Bojišče političnih stranke je DZ.

    Predsednik politične stranke, ki pride v DZ postane poslanec ne da bi se udeležil volitev. Takšnega poslanca -predsednika stranke-volivci ne morejo zamenjati do naslednjih volitev.

    2. Z ustavo se prepove , da predsedniki parlamentarnih strank in drugi operativni nivo političnih strank npr. namestniki predsednika, sekretarji itd opravljajo delo v drugih dveh konstitutivnih vejah oblasti; vladi in sodstvu.

    Boris Jazbec

  2. Spoštovani g. Jazbec, zelo sem vesel (pa tudi moji kolegi najbrž) da ste se vključili v razpravo o volilnem sistemu. všeč mi je zlasti zato, ker očitno razpolagate z neizčrpnim virom rokohitrskih rešitev tega zapletenega problema. Naj, takole na hitro, odgovorim na nekatere zadeve:
    1. Kompleten predlog novega Zakona o volitvah v DZ smo pripravili že v letu 2015 (Kristan – Mihelčič – Pintar), v Parlamentarni postopek pa ga je vložil ZDUS z več kot 5.800 podpisi (verjetno ga niste uspeli pogledati).
    2. Verjetno ste spregledali tudi pogoje za sedanji sistem referendumski sistem., ki praktično vsem, razen velikim strankam, onemogočajo referendum – razen v obliki referenduma na (novo) sprejeti zakon. Kljub temu smo ga, če ste dobro prebrali naš predlog, predlagali . To pokriva vaši prvi dve točki.
    3. Poziv k neudeležbi državljanov na volitvah je strel v koleno. Po takih pozivih na volitvah vselej zmagajo najbolj pravoverni. Ste morda mislili na to?
    4. Kaj pravzaprav v državi, kjer vlada strankokracija, pomeni oporekati legitimnost volitev???
    5. O vaši skici, kako naj bi nov volilni sistem izgledal, ne bova tukaj, za šankom pa nama je vlada prepovedala.
    6. Vendar: če resno (brez čarovniških trikov) mislite kaj prispevati v razpravo o novem sistemu, se nam pridružite v razpravi. Če res dobro poznate evropske volilne sisteme in ste svoje predloge pobrali iz njih ter jih lahko utemeljite, se nam pridružite v Svetu, ki ga bomo oblikovali januarja. Toda opozarjam vas: čaka nas trdo delo z okorelimi birokrati, politiki, ki branijo sedanji sistem, ki jim zagotavlja večno re-elekcijo in z od njih plačanimi pravniki.

  3. Spoštovani g. Pintar, hvaležen sem vam za odgovor. Podoben tekst sem na tem portalu pred časom že objavil. Brez odziva. Ko sem isti tekst kasneje objavil na portalu podpore Ivanu Galetu sem prejel 12 všečkov ob siceršnjem takratnem povprečnem številu 1500-3000 všečkov na vsako objavo. Vaš pisni odgovor je zame velik napredek.

    Res je. Gre za rokohitrsko in nedodelano rešitev, katero bi bilo smotrno uporabiti kot hipotetično izhodišče za iskanje učinkovitejšega volilnega in političnega modela. Seveda je za izhodišče začetka debate na to temo »šank« več kot zaželeno okolje. »Rokohitrska« izhodiščna skica o novem volilnem in političnem sistemu v korist državljanov pomeni objavo povsem drugačnega pogleda, od vseh meni do sedaj znanih in objavljenih. Veselilo me bo, če si bo -poleg vas- še kdorkoli vzel čas za razmislek, kritiko, ali monitoring kakšnega dela mojega zapisa.

    Slovenijo smo zavozili že predaleč, da bi z reformami ali kozmetičnimi popravki skušali reševati zaupanje državljanov v državo. Rabimo radikalno spremembo, ki bo vzbudila nov up in vero.

    Če hočemo temeljne spremembe volilnega in političnega sistema moramo negirati obstoječe. Poznavanje starega, nezadovoljujočega volilnega in političnega sistema, ki si ga je v preteklosti tudi nekdo izmisli, pomeni pri domišljanju novega prej slabost in oviro, kot prednost.

    3.Ko se skicira priprava osnutka novega sistema volitev v korist državljanov oz ljudstva je treba postaviti dokončne in morda celo radikalnejše zahteve kot izhajajo iz moje skice. Do končne verzije se tako ali tako vsaka radikalnost obrusi in spolira, jedro novitete pa mora ostati za povrnitev zaupanja državljanov.

    4. O tem, kaj v državi strankokracije pomeni oporekati legitimnosti volitev, si lahko ogledamo vsak dan na naših ulicah. Bolj zgoščeno ob petkih v Ljubljani. Menim , da to niso streli v kolena ampak demonstracija poguma in žrtvovanja nekaterih hrabrih posameznikov. Gre za potreben premik v družbi, ki bo morda omogočil tudi novo zasnovo političnega sistema in volitev o katerih se pogovarjamo.

    Če se bo zaradi mojega zapisa komu utrnila iskrica, ki mu bo služila za nadgraditev njegove ideje ali samo premik v meji razmišljanja bom počaščen. V nasprotnem primeru sem zadovoljen z doseženim; 12 všečki in vašim pisnim odgovorom.

    Ostanete zdravi

    Boris Jazbec

  4. Mati so poslali svoje tri sinove in hčeri na tržnico, da kupijo zaboj jabolk. Je obljubila, da bo spekla njen slavni jabolčni zavitek. Otroci so veselo prikorakali na tržnico in se zapodili k stojnicam. Igor in Franci sta se odločila za Careviče na Janaši stojnici, Marinka je vztrajala pri Jonagoldu pri kmetiji Tonon, Cene se je odločil za rdeči Ajdared drevesnice Žiid, Tončka pa je pri Cmerarjih izbrala Ontario. Da pa bo izbor bolj pester so vsi skupaj sklenili, da vzamejo še nekaj pri Karletovi domačiji in Levi zadrugi. Pristopijo k stojnicam, a glej! Vsa jabolka so bila več ali manj gnila. Kaj storiti?
    Izbrati jabolka pa čeprav gnila!
    Pozabiti na jabolka in oditi s praznim zabojem.
    Igor je rekel jaz bom svoje vseeno izbral, Cene, če boš ti bom pa še jaz, da ne bodo tvoja prevladala. Tončka pa se ni dala prepričati, gnilih jabolk pa že ne bom kupovala! Franci in Marinka pa nista vedela kaj bi.
    In so izbirali in izbrali zaboj gnilih jabolk, pa še dve zdravi st zašli mednje.
    Pridejo domov, mati pogleda zaboj in se zgrozi, kaj naj pa naredim s temi jabolki?
    Le dve sta kolikor toliko, pa še ti sta pričeli gniti ker ste jih med ostala dali.
    Tako je gospod Pintar, pri taki ponudbi ni kaj izbirati. Potrebno je spremeniti tržnico, Spremeniti pravila ponudbe in jih branjevcem vsiliti, kajti sami jih ob še tako dobrih predlogih ne bodo!!

  5. Absolutni prednostni glas?
    Spremljam prizadevanja KCD Sinteze, Državnega sveta in tudi Državnega zbora in ostalih akterjev, ki se trudijo spremeniti obstoječi volilni sistem z ukinitvijo volilnih okrajev in uveljaviti absutni prednostni glas.
    Moram priznati, da navedeni predlog ni moja izbira, ker se po mojem prepričanju s tem udejnja pretirana personalizacija oz. ta predlog vodi iz slabega, v še slabši volilni sistem.
    V predlogu volilnega sistemu volitev po absolutnem prednostnemu glasu, je mnogo več slabega, kot dobrega in zanesljivo ne zagotavlja višje stopnje demokratičnosti pri izbiri volivcev.
    Že sedanji volilni sistem omogoča, da imamo že debelo desetletje, za demokratično stabilnost pretirano, ter škodljivo personalizacijo. Tik pred volitvami se ustanavljajo brez-programske poosebljene politične stranke – Jankovič, Virant, Bratovšek, Cerar, Šarec….?? Ob tem je potrebno osvežiti predvolilna soočanja, kaj in o čem teče polemika. S kakšnim program se nagovarja volivce, prograne sploh kdo sploh promovira in se zavezuje za realizacijo ?
    Edini skupni imenovalec, ki večino obstoječih parlamentarnih političnih strank povezuje, je enotnost, da so “proti” vsemu in vsakomur.
    Zato je potrebno razširiti nabor možnih rešitev in iskati rešitev pri temeljih in v ospredje postaviti program, opremljen z listo kandidatov, ki jamčijo za realizacijo programa, ( koruptivne) prestope poslancev pa onemogočiti tako, da ob prestopu poslanca v drugo politično stranko ostane mandat pri politični stranki, ki je na volitvah dobila mandat. Najbolj popačijo demokratičnost volitev koruptivni prestopi poslancev, ker obdržijo in prenesejo mandat, k konkurenčni spolitični stranki in s tem rušijo odnose in razmerja, ki so bila opredeljena in uzakonjena na volitvah!
    Slovenija je naša domovina, ki jo moramo negovati, spoštovati, ter kvalitetno nadgrajevati. Temelj za dobro, ugledno in uspešno vodeno družbeno nadstavbo pa je volilni sistem!
    Mihael Jurak

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja