Slabo upravljanje premoženja

Kronični »kadrovski vrtiljak« v gospodarstvu je drag, pravi Delov novinar Anže Voh Boštic. In nadaljuje: Menedžerji v državnih družbah so nastavljeni, da političnim lobijem omogočajo črpanje rent, zato so državna podjetja neučinkovita. Podjetniški sektor v Sloveniji trpi zaradi vmešavanja države, je v lanskem letnem poročilu zapisala EBRD. Pogoste menjave menedžerjev v podjetjih v državni lasti so eden glavnih vzrokov za takšno oceno.

Novinar ob pomoči Aleša Vahčiča in Janeza Prašnikarja z ljubljanske ekonomske fakultete v nadaljevanju niza dejstva:
– Menjava menedžerjev je za vsako podjetje stres, zato se mednarodne korporacije na te procese dolgo pripravljajo. Pri nas pa so menjave menedžerjev v podjetjih v neposredni ali posredni državni lasti prepogoste in popolnoma nepovezane z rezultati njihovega dela.
– Politične menjave povzročijo, da začne oseba, ki bi sicer lahko zelo dobro upravljala podjetje, zadovoljevati interese tistih lobijev, ki so jo nastavili.
– Ker jih večina ve, da jih bodo ob menjavi oblasti zamenjali, se poskušajo v času, ko so na položaju, čim bolj okoristiti. To lahko naredijo legalno: poleg upravljanja ene družbe si zagotovijo članstvo v nadzornih svetih drugih podjetij in si tako povečajo dohodke. Še veliko bolj škodljiv je nelegalen način okoriščanja, ko so menedžerji na pozicije nastavljeni zato, da prek kupovanja predragih storitev sredstva družbe pretakajo na račune zasebnih podjetij.
– Primerjava učinkovitosti poslovanja podjetij s »politično okuženimi« člani nadzornega sveta, in neodvisnimi člani je pokazala, da so podjetja, katerih nadzorniki so dejavni ali povezani s političnimi strankami, manj uspešna od tistih, v kateri prevladujejo neodvisni.
– Eden izmed vzrokov za njihovo slabše poslovanje bi lahko bil nameščanje slabih kadrov, a mogoče tudi dobri kadri zaradi politične okuženosti teh podjetjih v njih nočejo delati. Bolj verjeten vzrok za slabe rezultate pa je plenilsko črpanje rent.
– V državnih podjetjih, ki so monopolisti, menedžerji niso pod pritiskom doseganja rezultatov, zato sprejemajo bolj lagodne odločitve pri upravljanju podjetja. Prva skrb jim je obstanek na položaju. Njihova neučinkovitost se kaže v relativno dražjih in slabših storitvah za prebivalce in podjetja.
– Državna podjetja, ki imajo monopol na določenem trgu, so bolj politično okužena kot tiste družbe v delni ali večinski državni lasti, ki tekmujejo na svetovnem trgu.
– Med letoma 2000 in 2010 je bil delež politično okuženih nadzornikov v 384 slovenskih podjetjih kar 46-odstoten.
– Raziskava Svetovni letopis konkurenčnosti Slovenijo med 59 državami uvršča na zadnje mesto: po kakovosti poslovanja velikih podjetji, po kakovosti nadzornih svetov, kredibilnosti menedžerjev in implementaciji računovodskih standardov v podjetjih.

Postavlja se vprašanje, kakšno škodo so slovenskemu gospodarstvu povzročile slabe menedžerske prakse v državnih podjetjih. »Ker je bila večina premoženja družbe v rokah slabo vodenih javnih podjetij, in ne v rokah tistih, ki bi jih učinkovito upravljali, smo po moji oceni v dvajsetih letih izgubili več deset milijard evrov,« meni Vahčič. Če bi imeli resno tržno ekonomijo, bi bila skupna vrednost vseh slovenskih podjetij zdaj okoli 100 milijard, v resnici pa so vredna le od 20 do 30 milijard evrov. Obenem je zaradi klientelističnega načina pridobivanja menedžerskega kadra zastal tudi razvoj menedžerjev. Menedžerji se niso razvijali v podjetjih, ki uspešno tekmujejo na svetovnem trgu, temveč so le lagodno upravljali politično dodeljena podjetja. Na ta način smo obglavili cele generacije potencialno dobrih slovenskih menedžerjev. »Vedno znova me preseneča pomanjkanje ambicioznosti menedžerjev v državnih podjetjih. Dobiček iz poslovanja iz preteklih let in načrti za prihodnost se vedno gibljejo okoli ničle«, pove Prašnikar. Ker si s takšnim poslovanjem podjetja ne ustvarijo denarnih rezerv, so veliko bolj ranljiva na zunanje šoke. V takšnih primerih tako menedžment kot tudi drugi zaposleni pričakujejo pomoč države. Stalno menjavanje uprav ne omogoča priprave in izvedbe ambicioznih dolgoročnih načrtov razvoja, dodatno pa jih ovirajo še sindikati, ki so v državnih podjetjih praviloma zelo močni. Podjetja so tako popolnoma neučinkovita.

5 odzivov na Slabo upravljanje premoženja

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.