Recepti za izhod iz krize – 1

─îeprav so znani glavni nujni ukrepi za izhod iz gospodarske krize, po─Źasi samo ┼íe tonemo. Zakaj ?

Ustvarjanje novih delovnih mest
Raymond Torres našteva prve tri nujne ukrepe:
– V razvitih gospodarstvih sprostiti posojila za mala podjetja, ki so glavno gonilo za ustvarjanje delovnih mest. ÔÇô Velike korporacije lahko same dostopajo do finan─Źnega kapitala. Dokapitalizacija bank, da, vendar strogo namensko le za sprostitev finan─Źnega kr─Źa malih podjetij;
– Poskrbeti, da zmanj┼íevanje zadol┼żenosti dr┼żav ne bo povzro─Źilo ┼íe ve─Źjega zmanj┼íanja zaposlenosti. ÔÇô Nasprotno, zadol┼żene dr┼żave morajo okrepiti programe aktivnega zaposlovanja. Iskati pa morajo nove vire fiskalnih dohodkov. Bogati proporcionalno prispevajo zelo malo davkov;
– Spodbujanje rasti pla─Ź za pove─Źevanje povpra┼íevanja. ÔÇô Spremeniti trend ve─Źanja neenakosti med pla─Źami srednjega in ni┼żjega razreda ter pla─Źami vi┼íjega razreda. Dohodki najbogatej┼íih so se kljub krizi realno celo pove─Źali.

┼Żal kriza ni le gospodarska, pa─Ź pa tudi dru┼żbena in zlasti politi─Źna
Nov fiskalni pakt, ki so ga (9.12.2011) sprejeli evropski voditelji v resnici pomeni var─Źevanje za dr┼żavljane in podeljevanje odpustkov bankam in drugim finan─Źnim hazarderjem, pravi Darja Kocbek v Razgledih. Ta pakt v bistvu pomeni le var─Źevanje in naj bi zagotovil, da dr┼żave in dr┼żavljani ne bodo ve─Ź mogli ┼żiveti prek svojih zmo┼żnosti. A pomembno je to, da so voditelji spet odlo─Źili, da bodo le davkopla─Źevalcu nadeli okove, bankirjem pa ┼íe naprej dopu┼í─Źali hazardiranje. Bankirjem bo ┼íe naprej dovoljeno, da lahko za vsako ceno kujejo dobi─Źke in jih zadr┼żijo zase, ─Źe pa se jim zalomi, lahko izgube prek re┼íevalnih skladov EFSF, ESM in mednarodnega denarnega sklada (IMF) prelo┼żijo na davkopla─Źevalce. Namre─Ź prav to dejansko pomenijo sklepi voditeljev na tokratnem vrhu.
To ni ni─Ź presenetljivega, ─Źe vemo, da sklepi temeljijo na analizah in izra─Źunih, ki jih na raznih sre─Źanjih servirajo prav bankirji in njihovi lobisti. Interesi davkopla─Źevalcev pa bankirjev niti slu─Źajno ne zanimajo, pa tudi dolgoro─Źna vzdr┼żnost sistema ne. Oni ho─Źejo samo vedno ve─Ź in to zdaj.
Najti re┼íitve, ki odra┼żajo ustrezno ravnote┼żje med interesi dr┼żavljanov, gospodarstva in bank; re┼íitve, ki zagotavljajo dolgoro─Źno stabilnost javnih financ, gospodarstva in blaginjo ljudi, je naloga izvedencev in analitikov, ki so v slu┼żbi v evropskih institucijah in seveda tudi v slu┼żbah vlad dr┼żav ─Źlanic. S tem, ko se vodstvo EU zana┼ía zgolj na analize in podatke, ki jim jih na mizo servirajo bankirji, zgolj dokazuje, da je vodstvo EU dejansko le ┬╗govore─Źa glava┬ź ozkega kroga bogata┼íev. Dol┼żnost evropskih funkcionarjev in voditeljev je uporabljati izra─Źune in analize izvedencev in analitikov, ki jih imajo za to zaposlene.

Ali pa je prepu┼í─Źeno posameznim ─Źlanicam, da njihovo pronicljivo politi─Źno vodstvo skupaj z izvedenci in analitiki vladnih slu┼żb izbere svojo pot in hitro ukrepa !?

9 odzivov na Recepti za izhod iz krize – 1

  1. ─îe bo novi fiskalni pakt EU prepre─Źil dr┼żavam in dr┼żavljanom, da ┼żivijo preko svojih mo┼żnosti, je to dobro. Zdrava pamet pove, da ne more┼í potro┼íiti ve─Ź, kot ima┼í oziroma zaslu┼żi┼í. Gotovo pa je res, da bodo dr┼żave s tem novim sistemom glavno breme premagovanja dol┼żni┼íke krize prevalile na ple─Źa davkopla─Źevalcev, ─Źe bodo iz javnih sredstev financirale sanacijo zgre┼íenih finan─Źnih nalo┼żb bank. To pa ni dobro. Saniranje zgre┼íenih (┼ípekulativnih) finan─Źnih poslov z javnimi sredstvi je po mojem mnenju jalov posel z vidika narodnega gospodarstva. Spra┼íujem se celo, ─Źe je smiselno, da dr┼żava dokapitalizira banke z namenom, da tem omogo─Źi kreditiranje nalo┼żb v gospodarstvo. Zakaj je potrebno tako ┬╗posredni┼ítvo┬ź, ki bankam omogo─Źa dobi─Źek, brez da bi te vlo┼żile lasten kapital. Zakaj ne bi dr┼żava, ─Źe ┼że ho─Źe, ali mora, pomagati gospodarstvu, vlo┼żila denar davkopla─Źevalcev naravnost v podjetja, ki dobro poslujejo. Ampak ta vlo┼żek ne sme biti subvencija, pa─Ź pa bodisi solastni┼íki vlo┼żek (dokapitalizacija) ali pa posojilo. In ker ni smiselno, pa tudi dobro ne, da se s temi posli ukvarja dr┼żavna administracija, bi bilo treba ustanoviti nacionalni investicijski sklad s profesionalnim vodstvom in od centrov politi─Źne mo─Źi neodvisno upravno strukturo. Samo za tak namen se mi zdi smiselno da se dr┼żava zadol┼żi in samo tak pristop po mojem mnenju lahko omogo─Źi izhod iz krize. Sanacija zgre┼íenih finan─Źnih poslov ne bo prinesla nobenih novih delovnih mest in nobene nove vrednosti. ─îe je treba, in najbr┼ż je res treba, da davkopla─Źevalci zategnemo pas, potem sem ga pripravljen zategniti samo za tak namen, da se nezaposlenim in zlasti mladim omogo─Źi zaposlitev. In zategnejo ga naj sorazmerno enako ali bolj tudi tisti, ki se znajo spretno izogibati pla─Źevanju davkov. Tisti, ki ima od ┬╗dr┼żave┬ź ve─Ź koristi, naj tudi sorazmerno ve─Ź prispeva za njeno delovanje. Potem bodo re┼íljivi tudi ┼ítevilni drugi problemi.
    Da, kriza ni le gospodarska. Je predvsem dru┼żbena. Za ozko ekonomsko in politi─Źno elito so drugi ljudje samo sredstvo za vse ve─Źje bogatenje. In to vodi v kaos.

  2. Finan─Źni teroristi
    Boris ─îibej pi┼íe: Prav groteskno je, kako so vsi, ─Źe od┼ítejemo pripadnike odmirajo─Źega gibanja 99 odstotkov, pozabili, kdo je to krizo pravzaprav zakuhal. Tisti preostali odstotek, ki ima v rokah ve─Źino medijev (in politikov), je uspel prepri─Źati globalno ob─Źestvo, da so pravzaprav krivi reve┼żi, ki so hoteli preve─Ź, politiki pa da so izpolnjevali njihove ┼żeljeÔÇŽ Ne le da zdaj nih─Źe ve─Ź ne govori o finan─Źnih ┼ípekulacijah, o kravjih kup─Źijah, v katerih so vplivni trgovci s finan─Źno meglo posojali denar evropskim bankamÔÇŽ ┼áe ve─Ź, zdaj celo po Evropi analitiki hitijo razlagati, da evropska kriza pravzaprav ni povezana s tem, kar je v zadnjih letih zakuhal Wall Street. In da bi bilo poni┼żanje popolno, zdaj tisti, ki so bili glavni krivci za svinjarijo, v kateri so se zna┼íli tudi evropski delavci, narekujejo politikom, kako naj zdaj to svinjarijo o─Źistijo. Mar ni ┼że napo─Źil ─Źas, da bi tak┼íne zelo opazne marionetne (nevidne?) roke na prizori┼í─Źu menda svobodnega trga razglasili za to, kar v resnici so: mednarodne teroristi─Źne organizacije?

  3. Robert Skidelsky: Napa─Źno zdravilo za zdravljenje krize

    Doktrina Merklove, da je kriza posledica zapravljivosti vlad in zato zahteva le strogo var─Źevanje, je popolnoma napa─Źna. Gospodarskega zloma ni povzro─Źila zapravljivost vlad, temve─Ź banke, ki so odobravale preve─Ź kreditov. Pove─Źevanje vladnega dolga je odziv na gospodarsko nazadovanje, ne njegov vzrok. V institucionalni ustroj EU bi morala biti trdno vpeta regulacija financ, ne pa trajna var─Źevalna politika. O tem pa ni ne duha ne sluha.
    Predlagana ┬╗fiskalna unija┬ź ne bo pripomogla k okrevanju evropskega gospodarstva. Ko se gospodarstvo kr─Źi, se dolg dr┼żave avtomatsko pove─Źuje, ker se njeni prihodki zmanj┼íujejo, njeni izdatki pa pove─Źujejo. ─îe dr┼żava zmanj┼íuje izdatke, se njen dolg ┼íe bolj pove─Źuje, ker njeni rezi povzro─Źijo, da se gospodarska dejavnost ┼íe bolj kr─Źi. Tako postane ┼íe bolj, ne manj verjetno, da dr┼żava ne bo mogla vra─Źati svojih dolgov. Oznanjati re┼íitev z var─Źevanjem, ko gospodarstvo slabi in banke propadajo, pomeni ponovitev klasi─Źne napake iz let 1930ÔÇô1932.
    Evrsko obmo─Źje potrebuje ve─Ź kot le finan─Źno injekcijo – Obrobje mora znova postati konkuren─Źno. Merklova bo z vztrajanjem pri tem, da njene glavne partnerice zni┼żajo porabo, Nem─Źijo odrezala od glavnih virov svoje rasti.

    Bo torej skupna valuta pre┼żivela? Strategiji, ki bi jo lahko re┼íili (tiskanje denarja in javne nalo┼żbe), ┼íe nista na dnevnem redu – !?! S tiskanjem denarja v velikem obsegu in odkupovanjem gr┼íkih, ┼ípanskih in portugalskih obveznic bi morala ECB zni┼żati njihovo donosnost in jo pribli┼żati nem┼íki stopnji. Tako bi po ve─Ź kanalih lahko spodbudili dejansko rast – z zni┼żanjem posojilnih obrestnih mer, z zvi┼íanjem nominalne vrednosti javnega in zasebnega premo┼żenja in z zni┼żevanjem vrednosti evra v primerjavi z dolarjem in drugimi valutami.
    Ne bo pa to dovolj. Tiskanje denarja (inflacijo) bi morali uvajati skupaj z investicijskim programom za posodobitev ┼íkripajo─Źe infrastrukture v vzhodni in ju┼żni Evropi. Dr┼żavni izdatki za nalo┼żbe bi se v nasprotju s teko─Źimi izdatki lahko financirali s pristojbinami za uporabo (npr. cestnine). A tudi, ─Źe ne bi bilo tako, bi dobro izbrane javne nalo┼żbe zagotovile velike dobi─Źke ÔÇô nove prometne mo┼żnosti bi zni┼żale transportne stro┼íke, nove bolni┼ínice pa izbolj┼íale zdravje delovne sile…
    Ustanova za izvedbo tak┼ínega programa je ┼że na voljo ÔÇô Evropska investicijska banka (EIB). Treba bi jo bilo dovolj dokapitalizirati, da bi lahko nadomestila kr─Źenje gospodarstva, ki ga povzro─Źajo programi zmanj┼íevanja primanjkljajev.

    Tiskanje denarja bi skupaj z javnimi nalo┼żbami spodbudilo rast, ki jo evroobmo─Źje nujno potrebuje, da bi postopno lahko za─Źelo zmanj┼íevati nakopi─Źeno dol┼żni┼íko breme.

  4. Matja┼ż Gams: Je ekonomija znanost?

    Predstavljajte si, da bi en fizik trdil, da je F = m ├Ś a, in drugi, da je nekaj drugega. Izvedli bi eksperimente in pokazalo bi se, kdo se moti. Ko bi se neki fizik enkrat ali dvakrat zmotil, bi ga znanstvena sfera izlo─Źila. Zakaj novinarji ne naredijo analiz, kolikokrat se je kateri ekonomist zmotil? V primeru slovenske ekonomije pa se avtorji napa─Źnih napovedi preprosto izgovorijo na kaj drugega, recimo, da ┼íe nismo prodali vsega premo┼żenja in da se bo ┼íele potem pokazalo, da je to dobra poteza. In ─Źe bi prodali vse, potem bi bile krive previsoke pla─Źe… Kdaj bomo verjeli le tistim, ki so se v preteklosti izkazali s pravilnimi napovedmi?

    Debata o prodaji Mercatorja je koristna zato, ker velik del slovenskega prebivalstva po─Źasi razume, da ekonomski neoliberalni mesije ne tako redko zagovarjajo re┼íitve v ┼íkodo Slovenije. Namre─Ź, odgovor o smotrnost prodaje Mercatorja je zelo preprost. ─îe bi bil kupec korekten in verodostojen, na primer evropska ali ameri┼íka banka, ki bi obdr┼żala blagovno znamko itd., potem v prodaji ne bi bilo ni─Ź spornega. ─îe je kupec sumljiv in ima sporne motive, se prodaja ne spla─Źa. ┼Że po kme─Źki logiki lahko ugotovimo, da tako slepim zagovornikom prodaje kot tistim, ki bi a priori zavrnili pritok novega kapitala, ni verjeti.

  5. Kriza je najbolj zastra┼íujo─Źa beseda kapitalizma. Krize so posledice slabosti kapitalisti─Źnega sistema, ki zahteva stalno vzpodbujanje potro┼ínje s strani finan─Źnega kapitala in zagotavlja ravnovesje med porabo in ponudbo s strani tr┼żnih mehanizmov. Pa res deluje?

    Ne! Zaustavitev potro┼ínje povzro─Źi posledi─Źno zmanj┼íanje proizvodnje in zaposlenosti in na koncu lahko tudi vsesplo┼íno dru┼żbeno krizo. Sedanjo gospodarsko finan─Źno krizo je spro┼żilo predvsem nekontrolirano plasiranje finan─Źnega kapitala s strani nekaterih ameri┼íkih bank. Le te so v skladu z na─Źeli tr┼żnega gospodarstva in te┼żnji po stalni rasti dobi─Źkov nekontrolirano posojale denar nepremi─Źninskemu trgu, saj gospodarstvo zaradi zasi─Źenosti na strani ponudbe ni bilo ve─Ź sposobno servisirati pri─Źakovano visokih donosov ponudnikov finan─Źnega kapitala. Finan─Źni kapital se je moral zato globalizirati in zatekati k novim finan─Źnim produktom, ki so vse bolj temeljili tudi na virtualnih osnovah. Zlom sistema je bil neizbe┼żen.

    Kje so re┼íitve? Kot ┼że mnogokrat do sedaj se je pokazalo, da sicer objektivni tr┼żni mehanizmi niso sposobni vzpostaviti dolgoro─Źno stabilnih in pravi─Źnih odnosov v gospodarstvu (ponudba/povpra┼íevanje) in dru┼żbi (javne finance/zaposlenost/ blaginja ljudi). Sedanji gasilski ukrepi vlad na podro─Źju var─Źevanja in ban─Źno finan─Źnega sektorja so sicer nujni, vendar dolgoro─Źno nezadostni. Re┼íitve so le v spremembi sedanjega dru┼żbenoekonomskega sistema, ki bodo morale zagotoviti enakopravno in dru┼żbeno pravi─Źno obravnavanje osnovnih konstitutivnih elementov – delo in kapital v gospodarskem razvoju. To pa ni mo┼żno dose─Źi brez potrebne regulacije tr┼żnega sistema s strani nacionalnih dr┼żav oziroma skupnih regulatornih organov v ve─Źnacionalnih skupnostih. Brez teh radikalnih sprememb pa bo nadaljnji razvoj dru┼żbenih odnosov, ki ga bodo pospe┼íevali ┼íe procesi hitre rasti svetovnega prebivalstva in problemi ekologije, dolgoro─Źno eskaliral v razru┼íevajo─Źo dru┼żbeno politi─Źno krizo.

  6. Jo┼że P. Damijan: Ker med nami ekonomisti ni strinjanja niti o razlogih za tako velik upad gospodarstva, tudi ni bilo mogo─Źe dose─Źi konsenza v zvezi z diagnozo stanja, kaj ┼íele politi─Źnega konsenza o primerni gospodarski politiki.

    Mohamed A. El-Erian: In tako se je svet nenadoma obrnil na glavo: nekdaj ┬╗bogate┬ź dr┼żave so se zna┼íle v prime┼żu velikanskih primanjkljajev, mnogo izmed njih pa se jih je ─Źez no─Ź iz upnic spremenilo v dol┼żnice; nekdaj ┬╗revne┬ź dr┼żave so se nenadoma kopale v trgovinskih prese┼żkih, s katerimi so za─Źele kupovati velikanske zaloge tujih dobrin in nepremi─Źnin, priljubljeno ┬╗blago┬ź so postale tudi terjatve do zahodnja┼íkih dr┼żav. Toda nobena izmed dr┼żav se ni zavedala, da bodo tako razli─Źni procesi naposled pripeljali do velikih svetovnih nesorazmerij, ki bodo slednji─Ź spro┼żila tako hudo krizo, da bo njena intenzivnost temeljito pretresla mednarodni ekonomski red prav do temeljev.

  7. B.M. Zupan─Źi─Ź zelo jasno opi┼íe temeljni problem dana┼ínje dru┼żbe, ko pravi, da si danes nih─Źe ve─Ź ne upa postaviti pod vpra┼íaj zasebno lastnino na proizvodnih sredstvih. Pravi tudi, da je zasebna lastnina bistvena zna─Źilnost kapitalizma. Mislim pa, da ni specifi─Źna zna─Źilnost kapitalizma, saj je zasebno lastnina na proizvodnih sredstvih bila zna─Źilnost tudi su┼żnjeposestni┼íke in fevdalne dru┼żbene ureditve. In mislim, da tudi ni najbolj problemati─Źna zna─Źilnost kapitalizma. Klju─Źni problem neoliberalnega kapitalizma vidim v tem, da je zasebna lastnina na proizvodnih sredstvih, vklju─Źno s finan─Źnim kapitalom, skoncentrirana v rokah razmeroma majhnega ┼ítevila ljudi, s tem pa tudi politi─Źna mo─Ź. Re┼íitev tega problema s podr┼żavljanjem proizvodnih sredstev se ni izkazala za uspe┼íno. Druga mo┼żnost pa je morda ─Źim ve─Źja razpr┼íitev lastni┼ítva. Vsakdo je dol┼żan delati, da si zagotovi sredstva za ┼żivljenje in vsakdo naj ima zato tudi mo┼żnost in dol┼żnost razpolagati in upravljati s sredstvi za proizvodnjo. Tako najla┼że in najbolj zanesljivo lahko uresni─Źuje svojo pravico do dela. Klju─Źni problem dana┼ínje dru┼żbe torej ni ukinitev zasebne lastnine, pa─Ź pa kako zagotoviti, da bo (na─Źeloma) vsakdo razpolagal z dovolj proizvodnimi sredstvi, da si zagotovi delo in s tem eksistenco. Mislim, da je treba v to smer iskati re┼íitev za zmanj┼íevanje dru┼żbenih neskladij, ─Źeprav se zavedam, da re┼íitve ne bo mogo─Źe hitro in lahko najti.

  8. Matja┼ż Gams se spra┼íuje, ali je ekonomija znanost in nadaljuje: Ko bi se neki fizik enkrat ali dvakrat zmotil, bi ga znanstvena sfera izlo─Źila in zakaj novinarji ne naredijo analiz, kolikokrat se je zmotil kateri ekonomist?
    Poglejmo najnovejše predloge predsednika Fiskalnega sveta RS, Marjana Senjurja (6.1.2012):
    – zni┼żanje prispevne stopnje za delodajalce za eno odstotno to─Źko,
    – uvedbo socialne kapice za dohodke nad 50.000 evrov bruto,
    – pove─Źanje investicijske olaj┼íave na 40 odstotkov,
    – zvi┼íanje stopnje DDV za tri odstotne to─Źke,
    – progresivni davek na nepremi─Źnine,
    – uvedba nove dohodninske stopnje nad 50.000 evri.
    Naredili bomo primerjavo z ukrepi vlade, ko bo za─Źela delo in nato spremljali dogajanje. Me prav zanima, katera strokovna sfera bo koga izlo─Źila (!) ─îe pa je vodenje gospodarske politike za gospode ekonomiste, vladne stratege in ministre le zaslu┼żkarski peskovnik, se naj jih pa bog usmili.

  9. Fiskalni svet je v letnem poro─Źilu podal porazno oceno javnofinan─Źne politike Slovenije: Slovenija na recesijo ni bila pripravljena in se nanjo tudi ni dobro odzvala. Zato Fiskalni svet podpira posebno banko za prestrukturiranje, vi┼íje davke in usklajene pokojnine, vse dokler primanjkljaj ne bo pod tremi odstotki BDP.

    Vlada v ─Źasu globoke recesije ni izvajala dejavne nalo┼żbene politike in ┼że tri leta ni videti, da se je sposobna prilagoditi novim razmeram tako, da bi ohranila dru┼żbeni mir in socialno ravnote┼żje ter se hkrati usposobila za hitrej┼íi dru┼żbeni in gospodarski napredek. Kljub vsemu pa je dr┼żava s 2,1 milijarde evrov primanjkljaja prepre─Źila razpad javnih financ. Ker pa so padle pokojninska in zdravstvena reforma, se je zmanj┼íalo zaupanje v na┼íe javne finance, kar je ni┼żalo bonitetne ocene in hkrati vi┼íalo stro┼íke financiranja.

    Fiskalni svet pa podpira tudi javnofinan─Źno spodbujanje gospodarske rasti:
    zni┼żanje davkov in pove─Źanje dav─Źnih spodbud, uvedbo za─Źasnih visokih nalo┼żbenih olaj┼íav ob sedanji dav─Źni stopnji na dobi─Źek. Pri dohodnini bi bilo smiselno uvesti dohodninsko lestvico z ve─Ź razredi. Valorizacija pokojnin s formulo usklajevanja glede na gibanje cen in pla─Ź je nujna.

    Ker so podjetja med krizo zelo ogro┼żena, dobrih sistemskih re┼íitev pa tudi v EU ni, fiskalni svet priporo─Źa, naj Slovenija ustanovi posebno banko za prestrukturiranje in razvoj, ki bi financirala gospodarstvo v te┼żavah. Seveda pa je za to potrebna dr┼żavna strategija gospodarskega razvoja. Pomembna je stabilizacija ban─Źnega in finan─Źnega sistema. Glede NLB napovedujejo, da dokapitalizacije do junija 2012 najverjetneje ne bo, ker ne bo mogo─Źe najti tujih investitorjev. Mo┼żne so tri re┼íitve : ali dr┼żava zaprosi skupaj z drugimi dr┼żavami EU za podalj┼íanje roka za dokapitalizacijo, ali izvede dokapitalizacijo v dogovoru z mednarodnimi finan─Źnimi institucijami, ali pa jo dr┼żava, ─Źe prvi dve mo┼żnosti propadeta, za─Źasno dokapitalizira sama.

Dodaj odgovor

Va┼í e-naslov ne bo objavljen. * ozna─Źuje zahtevana polja