Pred osmimi leti (maja 2011) smo v enem prvih Sintezinih prispevkov zapisali, da je skrajni čas za družbeno prenovo in soglasje za novo družbeno platformo. Kmalu za tem so naši sodelavci sporočali, da je prvi korak za izhod iz krize ta, da »z oltarja čaščenja snamemo boga kapitala s sinom dobičkom in na oltar postavimo človeka«.
Skrajnostni (neoliberalni) družbeni sistem, ki vse bolj prevladuje, zahteva brezkončno tekmovalnost, merilo uspeha je denar, družbeni ugled pa nagrabljeno bogastvo. Da boš to dosegel, moraš garati do roba in čez. In ko si na robu, ne smeš malo počiti, ampak se moraš še bolj truditi. To od tebe zahteva kapital, ki je sveta vladar in nedosegljiv.
Pohlep po bogatenju postaja splošna vrednota; poštenosti in tudi pravne države pa je vse manj; socialne razlike so vse večje; gospodarske krize postajajo vse manj obvladljive; naravno okolje nedopustno uničujemo; zaostrujejo se družbeni odnosi; mednarodna razmerja pa so vse manj obvladljiva. Države so vse slabši skrbnik interesov večine, svoje aktivnosti prilagajajo interesom kapitala in zadovoljevanju pohlepa po bogatenju. Posledica so na eni strani vse večje socialne razlike in apatičnost, na drugi pa nečloveška borba do izgorelosti in čez.
V šest minutni predstavitvi “To ni izgorelost, to je moralna poškodba!” slišimo, kako je to v zdravstvu.
Izgorelost ali napačna izbira poklica? Človek, ki ga delo, ki ga opravlja veseli, ga tudi napolni toliko kot ga izprazni. Naj si zdravniki zavrtijo intervju s Stjepanom Hauserjem in Luko Šuličem, pred kratkim na RTV, morda le kdo izmed njih spregleda svojo zmoto. Škoda, da jim toliko let plačuje država študij, pa vse specializacije, stran vržen denar, naj malo razmislijo tudi o tem, koliko so družbo že stali. Njim ni za ljudi, njih ne moti izgorelost delavcev, pač iščejo zavetnike za svoje nečedno početje. Ljudje prepozno spoznajo, da študij ni poklic, da če so iz družine zdravnikov še ne pomeni, da imajo pedigre in vsi vztrajajo v tem poklicu. Če bi bila politika kruta kot je npr. v Argentini, ko si na cesti res na cesti in država ne bi delila bonbončkov in ima vsak praktično na tak ali drugačen način sredstva za preživljanje, bi ob tej sabotaži zdravnikov šli na cesto, bojkotirali obisk zdravstvenih domov en teden, marsikomu zdravnik ni nujno potreben, tako pa ljudje brez veze hodijo zaradi pritiska, holesterola, pravih diagnoz pri teh zdravnikih ne dobiš, kar pošiljajo k enemu in drugemu specialistu, če na krvi ne ugotovijo nič so bosi, farmacevti znajo mnogo bolje rešiti težavo. Poznajo sestavo in učinek proizvodov in če lekarne lastniki ne bi spremenili v trgovine, bi bili vredni obiska, vsekakor so prvi, ki poslušajo in znajo rešiti težavo, za akutne zadeve so seveda zdravniki. Največkrat hodijo ljudje v ZD zaradi majhnih težav non stop, tisti pa, ki so zelo bolni, jim pa napotnice dajejo specialisti, sicer tako padejo iz sistema, preverjeno, tile družinski zdravniki so se popolnoma izrodili, ne dajejo tistega, kar so obljubljali in pokvarijo se tudi sestre, včasih so tako nadute, da se vprašam, od kje jim ta pravica in kje je njihova srčna kultura, osebni doprinos, delovni elan in zavezanost k poklicni etiki. Vso delovno dobo plačujemo najmanj dve vrsti zavarovanja in še visoko dohodnino, da smo tako obravnavani?Bojkot! Samoplačniško lahko gremo na analizo krvi in dobimo izvid v roke, lepo so navedene vrednosti in označeni so previsoki ali prenizki parametri, če to naredimo pri zdravniku, moramo do njega, da on to pove, razlika je le v tem, da je tukaj plačnik zavarovalnica in si zdravnik brez vzroka jemlje prepotreben čas za paciente, ki bi bili res potrebni obravnave. In ne nazadnje, kaj imajo tiste velike fascikle vlačiti sem in tja, kartoteka bi morala biti že zdavnaj v e-obliki, vsak kmet to obvlada, ali že mora obvladati, ker sicer ne more poslovati! Kar se tiče Fakina, bi bilo reči le to, da je oseba, ki se pase zdaj tu, zdaj tam in njegov priimek lahko mirno zapišemo z veliko ali z malo začetnico, oboje mu lepo pristoji. Sramota zanj in politiko, ki mu je šla na limanice! Zdravniški in šolski in ostali lobiji bodo ali spodkopali ekonomijo, ali jim bo nekdo končno uspel nastaviti ogledalo, ali bodo pripeljali tujce in naredili konkurenco, ampak potem bo čez nekaj let, ko bi ljubčki spet delali pametovali za nazaj, kaj je naredila umazana politika, da so oni brez dela. Zdaj bi kazalo detajlno prevetriti Ministrstvo za zdravstvo, ministru dati začasna izredna pooblastila, ker so sproducirali zdravniki s svojimi grožnjami izredne razmere, odpovedi sprejet takoj in naj gredo v tujino, morda se bodo vrnili z delovnimi navadami in etiko, ki so jo pri nas izgubili zaradi primata, ki so si ga vzeli.
Slovenijo bi lahko v hipu rešili, a ne sami, je od zadaj vse prepleteno, Cerarji in Šarci so le kolaterarna škoda, zgodba je do potankosti ista kot za časa Markovića v rajnki jugi, ko je možakar spoznal srž vsega zla in je rekel, ko je že videl, da ni uspel: če bi lahko izpraznil stavbo CK in nastavil tam prave ljudi, bi bila rešitev možna, tako odhajam, ne gre! Nas bi rešilo morda nič več kot 20 Japoncev, tudi tam je korupcija, povsod poskušajo, a se tak denar vrne, odločitve sprejemajo dolgo, a ko jih sprejmejo, so najboljše in če sami nimajo, jih ni sram in mirno najamejo in plačajo najboljše tuje strokovnjake s področja, kjer jih potrebujejo. Kaj pa mi, eni ta isti se vrtite ali vrtijo, pred tujci smo cepljeni, seveda če niso iz kakšne ex yu ali postkomunistične države, mi razen na jug ne znamo in nočemo, tam vedno kaj kapne v žep. In sedaj jokamo Agrokor, pa portoroški hoteli, pa kdo je pa iz držav z razvitim in še kar zdravim gospodarstvom pripravljen vložiti v ta Avgijev hlev? Politika daje državni denar v trgovine! Halo?, a smo na pravem planetu, trgovine sanira državni denar!!! Za proizvodnjo niso tako mislila, tisto ki so je zdravili pa tako ni imela prihodnosti, z izgubo proizvodnje smo izgubili tehnologije, recepture, kader in so nekatere trajno izgubljene, trgovina lahko mirno zapre vrata, prostori so tako po navadi pod hipoteko in kaj imamo od Merkurja, Mercatorja, Tuša, ki za nameček ne plačuje davkov, pa sedaj MK, vse trgovine s tujimi lastniki imajo pri nas začuda dobičke in ljudje tudi še niso invalidi, kot to radi strašijo, prodajajo slovensko blago, veliko ga pa tako lahko državljani kupimo direktno pri proizvajalcu, ali nam le-ti dostavijo, Slovenska majhnost nam to omogoča. Kapitalizem kakršen je danes v svetovnem merilu, se počasi poslavlja, ampak mi do tja še nismo prišli, mi smo še vedno med domačimi lopovi, ki tudi zaradi demokracije, ki sodstvu marsikdaj onemogoča pravni epilog, zgolj pravo in zakoni brez morale in etike so premalo, pri nas ni ne morale niti etike niti pri zdravnikih, a jo je morda pričakovati kje drugje? Torej mi nimamo nikakršne družbene ureditve, smo nekje v ugrabljenem svetu tistih, ki mislijo, da so naši rešitelji. Sreča vsakokratne politike in teh posvečenih je v naši majhnosti, vse je blizu, narava, dežela, sorodniki in izdatne državne pomoči, kar dela narobe tudi EU, to nam je skupno, tu je napaka, povojna Evropa se je razvijala in temeljila na delu in ne na zgolj na pomoči, sicer pa imamo srečo, da živimo v Evropi, je raj na zemlji, še vedno, tudi narava nam prizanaša in tega se Evropejci še kako zavedamo, zaenkrat nas je večina srečnih znotraj meja Evropske celine. Ko delo ni več vrednota in ko so pomembni samo dobički z izkoriščanjem nekih ubogih tam daleč v nerazvitih držav, kaže na svet, ki smo ga že poznali in je rodil upore izkoriščanih, ampak to vsekakor nismo Evropejci, zdravniki, učitelji in državni uradniki, bankirji…