Tomas Pueyo je v odličnem članku pripravil analizo poteka pandemije KV na Kitajskem in širše v svetu ter na tej podlagi ocenil, kaj nas čaka, če ne bomo pravilno ukrepali.

Ugotovitve analize so naslednje (povzetek je pripravil Drago Babič):
– Uradno ugotovljene okužbe zamujajo za dejanskim stanjem za 12 dni, v glavnem zato, ker traja nekaj časa, da se pri okuženih pokažejo simptomi. Medtem pa navidezno zdrav, vendar že okužen pacient, virus prenaša naprej. Zaradi eks potencialne rasti okužb to pomeni, da je v tem trenutku okuženih za 5 do 10 krat več, kot jih uradno zaznavamo. Torej je situacija bistveno slabša, kot si mislimo. Za Slovenijo to pomeni, da je okuženih že 300 do 600, ne pa le 57 ljudi. Španija in Francija imata že sedaj nekaj deset tisoč okuženih, medtem ko jih uradno zaznavata pod tisoč. Pri teh številkah je bil Vuhan že v totalni blokadi.
– več testiranj se opravi, hitreje in več okuženih se ugotovi. Če testiranj ni oziroma jih je premalo, se okužba spontano širi najhitreje, zaznavamo jih prepozno. Torej se mora testiranje potencialnih bolnikov pospešiti in po obsegu povečati.
– podatki o smrtnosti virusa so po državah zaenkrat zelo različni, odvisno najprej od kvalitete zajemanja podatkov, predvsem pa od kvalitete bolnišnične oskrbe. Za Kitajsko, kjer je epidemija v izzvenevanju in so podatki najbližje dokončnim, je smrtnost okoli 4,8%. V državah, ki so bile na epidemijo dobro pripravljene, bo smrtnost bistveno nižja, okoli 1%. Taka je situacija v Singapurju. Tajvanu, Južni Koreji, kjer so že izkusili epidemijo SARS. Virus najbolj prizadene starejše, za bolnike nad 80 let je smrtnost 22%, za mlajše od 40 let 0,2%. Otroci do 9 let so kot izgleda imuni, pri njih ni bil zabeležen še noben smrtni primer.
– Približno 20% primerov zahteva bolnišnično oskrbo, od tega 5% intenzivno nego, 1% umetno dihanje oz. izventelesno dodajanje kisika. Največja smrtnost je v okoljih, kjer kvalitetne bolnišnične oskrbe ni možno zagotoviti. Vzrok za tako stanje je predvsem hiter porast primerov, ki jih podhranjen zdravstveni sistem v kratkem času ne uspe pozdraviti. Bolniki umirajo na hodnikih, ker ni dovolj aparatov za umetno dihanje, kot se to dogaja v Italiji.
– Ključnega pomena je upočasnitev porasta primerov, tako da jih zdravstveni sistem v realnem času zmore obravnavati. Enkrat, ko epidemija uide izpod kontrole, kar lahko rečemo, da se dogaja po vsej Evropi, je edini učinkovit način upočasnitve zmanjševanje stikov med prenašalci virusa (večina se jih tega niti ne zaveda, ker še nimajo simptomov) in še zdravimi ljudmi. V Vuhanu so omejili epidemijo šele, ko so uvedli, tudi s prisilo, popolno karanteno. Na ulicah ni bilo več žive duše.
Priporočila za ravnanje v primeru pandemije KV, ki jih navaja članek, so naslednja:
Tudi pri nas moramo ukiniti vsako združevanje, najprej vse kulturne in športne prireditve, nato pouk v šolah, nadalje poslovna srečanja (ta najlažje, saj imamo Skype), tudi gostilne in restavracije je potrebno zapreti.
Nato zaščititi ključne ustanove, kot so bolnice in domovi za starejše pred nenadzorovanimi vdori kužnih ljudi, tudi s policijo, če je treba. Zapora meje z Italijo je bila včeraj uveljavljena, najmanj teden dni prepozno.
Vpoklicati je treba vse zdravstveno osebje in preklicati dopuste (najprej smučarijo v Italiji, tam se je okužilo največ zdravnikov), tudi upokojene zdravnike, če so še pri močeh.
Izvajanje drugih nujnih poslovnih, oskrbnih in podobnih aktivnosti naj poteka ob maksimalnem upoštevanju previdnosti pri osebnih stikih (razdalja 1,5 m, nošenje mask in podobno)
Preostali prebivalci naj se umaknejo prostovoljno v samoizolacijo in počakajo, da najhujše mine (kaka dva tedna)
Strogo izvajanje take karantene bo v naši razvajeni družbi za oblast zahtevna naloga, zato je primerno, da se nova vlada konstituira čimprej in zaviha rokave. Razni kritiki našega zdravstvenega sistema pa naj utihnejo in raje preko poslancev v parlamentu namesto uvajanja konkurenčnosti in privatizacije, državni zdravstveni sistem okrepijo in zanj zagotovijo več denarja.