1. Etika in družbene vrednote

Odgovornost, etične norme, družbene vrednote, družbeni odnosi

Civilna družba zahteva temeljito prenovo volilne zakonodaje

V ponedeljek, 1. julija 2019 smo se pri Predsedniku države zbrali nekateri predstavniki civilnih iniciativ in neparlamentarnih strank, z namenom, da predsedniku predstavimo svoje predloge za prenovo volilne zakonodaje.

Povzetek skupnih stališč: Čeprav je razprava kazala, da prisotni nimamo enotnega predloga sprememb, kar je sicer ugotovil tudi Predsednik Pahor, pa je vendar treba opozoriti na naša SKUPNA IZHODIŠČA za bodočo razpravo:

  1. Enotno ocenjujemo, da je sedanji volilni sistem neustrezen in da ga je treba temeljito prenoviti;
  2. Predlogi, ki jih je pripravil MJU, ne rešujejo ničesar in krizo nezaupanja v stranke in institucije ter posledice negativne spirale kadrovskih izborov samo še povečujejo;
  3. Razpis novih parlamentarnih volitev na podlagi sedanjega sistema ali zgolj kozmetičnih popravkov smatramo za nedemokratičen, na njem temelječe rezultate pa za sporne oz. nelegitimne. Zato je treba prenovo volilnega sistema uresničiti pred razpisom naslednjih volitev;
  4. Če politične stranke ne bodo pripravljene na iskreno razpravo o iskanju boljših rešitev (katerih izhodišče predstavlja uvedba obveznega prednostnega glasu ter demokratizacija celotnega sistema), bomo predstavniki Civilne družbe in neparlamentarnih strank organizirali široko civilnodružbeno fronto, vključno z uvedbo referenduma, da preprečimo to nadaljevanje strankokracije, izločanje civilne družbe in nespoštovanje ustavnih določil o enakopravnosti.

Kratka zabeležka vseh stališč, predstavljenih na delovnem srečanju pri Predsedniku države.

Stališče Sinteze do volilne zakonodaje

Slovenija potrebuje boljše upravljanje na vseh ravneh. Izhodišče je demokratizacija volilnega sistema. V SINTEZI-KCD smo izdelali nekakšen »minimum nujnih sprememb« in predloge preverili v strokovni razpravi na javni okrogli mizi. Tako izoblikovano stališče sledi v nadaljevanju.

   Že četrt stoletja številni strokovnjaki in predvsem ozaveščena javnost oz. njeni organizirani subjekti opozarjajo na pomanjkljivosti in napake sedanje slovenske volilne zakonodaje (VZ), ki je bila v času osamosvajanja oblikovana za enkratno uporabo. Številne mednarodne primerjave pokažejo, da je ta zakonodaja v osnovi nedemokratična, da omogoča številne manipulacije in je sploh »čudna«.

   V SINTEZI-KCD smo prepričani, da VZ povzroča negativno kadrovsko selekcijo, posledično pa nezaupanje v politične institucije, zlasti politične stranke. Vse to vodi v politično nestabilnost, ki se kaže v hitri menjavi vlad in njihovih ministrov.

   Podrobnejša analiza pokaže, da je oblikovanje kandidatnih list dejansko v monopolni pristojnosti političnih strank, državljani oz. civilna družba pa je praktično povsem izključena. Pregled volilnih rezultatov v zadnjih dveh desetletjih nas opozarja, da so, odkar je bil odpravljen institut obveznega absolutnega prednostnega glasu, izvoljivi le kandidati na prvih dveh ali kvečjemu treh mestih na posamezni kandidatni listi. Ker ta mesta stranka praviloma zapolni s svojimi favoriziranimi kandidati (pri čemer VZ ne določa niti instituta domicilnosti kandidatov), se znajde v težavah, ko išče dobre kandidate za ostala mesta na kandidatnih listah. Tisti, ki tako ponudbo za kandidiranje na zadnjih mestih kandidatnih list sprejmejo, pogosto zaradi nekih osebnih razlogov, prav gotovo niso »najboljše«, kar lahko ponudi slovenska družba oz. kar potrebuje Slovenija. Nabor kandidatov za poslance DZ tako poteka le iz zoženega dela volilnega telesa ob evidentnem odklanjanju povabila za kandidiranje, saj ljudje vedo, da ne morejo biti izvoljeni.  To nedvomno vodi v negativno kadrovsko izbiro, kar jasno izpričuje vse slabša struktura DZ, če jo spremljamo skozi kriterije izobraženosti, izkušenosti, kvalificiranosti ali moralne integritete. Ustavna pravica, voliti in biti voljen, tako postaja vse bolj prazna črka na papirju.

   Prenova VZ je torej urgentna naloga. V SINTEZI-KCD smo prepričani, da je še vedno najboljši predlog za to prenovo predlog ZVDZ, ki ga je leta 2015 v zakonodajni postopek vložil ZDUS, politične stranke pa so ga onemogočile z ignoriranjem, kljub podpisu več kot 5.700 državljanov – volivcev. Samo v tem predlogu je namreč oblikovana možnost, da se lahko v postopke kandidiranja vključi tudi civilna družba in da imajo njeni kandidati v 44 volilnih okrajih tudi realno možnost izvolitve. To bi prisililo politične stranke, da tudi one iščejo najboljše možne kandidate, na drugi strani pa bi bistveno povečalo interes državljanov tako za kandidiranje kot za volitve same.

   Na žalost je prazno upanje, da bi politične stranke in izvoljeni poslanci sprejeli tako prenovo VZ, kar je svojevrsten dokaz njihove pomanjkljive politične integritete. Zato smo v SINTEZI-KCD izoblikovali nekakšen »minimum nujnih sprememb«, da bi naredili vsaj minimalen korak v smeri demokratizacije volilnega sistema. Predloge smo preverili v strokovni razpravi na okrogli mizi (dr. C. Ribičič, dr. M. Mihelčič, M. Maček, B. Biščak, B. Pavlin, moderiral E. M. Pintar), kjer se je potrdila tako njihova vsebina kot nujnost uvedbe. Ta »minimum« vsebuje naslednje točke:

  1. Uvedba obveznega absolutnega prednostnega glasu;
  2. Uvedba obveznega domicila za kandidate;
  3. V primeru ukinitve Volilnih okrajev povečanje števila Volilnih enot s sedanjih 8 na 11 (da bi vsaj zmanjšali preveliko število kandidatov na posameznem volišču) in naslonitev teh enot na statistične regije, kar bi omogočalo poglobljene analize volilnih rezultatov;
  4. Izenačitev pogojev oblikovanja kandidatnih list parlamentarnih in neparlamentarnih strank.

   Prepričani smo namreč, da sedanja VZ večjim strankam omogoča »nameščanje« volilnih rezultatov in volilno reproduciranje, kar pomeni, da je njihova legitimnost iz enih volitev v druge bolj vprašljiva. Tega se demokratična javnost tudi čedalje bolj zaveda, zato je samo vprašanje časa, kdaj bodo sproženi določeni pravni postopki zoper ne-legitimnost volilnih rezultatov, izvedenih po sedanji zakonodaji, ali celo javni protesti.

   Slovenija potrebuje boljše upravljanje države na vseh ravneh, vodstvene ljudi z najvišjo moralno integriteto, bolj odločne in kvalificirane tako doma kot v mednarodnih pogajanjih in povezavah. Javna ocena, da sodi Slovenija med najmanj vplivne članice EU, da je lahek plen nelegitimnih interesov raznih korporacij, bank in skladov, je opozorilo, ki ga ne smemo prezreti. Zato je nujno treba prenoviti volilno zakonodajo, da bomo lahko izbrali res najboljše, kar premoremo.

Ljubljana, 24.6.2019

Predsednik Pahor in razprodaja bank

Predsednik Pahor pravi, da bomo o ponovnem nakupu razprodanih bank razmišljali, ko bomo dozoreli za njihovo upravljanje, o odpovedi ureditvi upravljanja, prilagojeni prefinjenim potrebam klientelizma in korupcije, pa nič.

V nedeljo 23.6.2019 je TV Slovenija v večernih urah predvajala zanimiv pogovor s predsednikom države Pahorjem. V njem smo med drugim zvedeli, da predsednik ne verjame v smiselnost tega, da bi naša država imela v lasti banke in zato nima pomislekov o pravilnosti odločitve, da smo tudi zadnjo od njih, to je Abanko, pred kratkim prodali tujemu lastniku. To mnenje je podkrepil z ugotovitvijo, da pri nas državnega premoženja preprosto ne znamo upravljati in zato je bolje, da to zahtevno delo prepustimo tistim, ki ga obvladajo. Morda bomo v tem pogledu nekoč dozoreli in takrat pa lahko razmišljamo o nakupu bank, povzema  pogovor s predsednikom MMC RTV Slovenija.

Mnenju predsednika, da Slovenci svojo državno premoženje  slabo upravljamo, se tudi sam pridružujem. Močno pa se razlikujeva v pogledih, kaj naj bi bil razlog za to. Po mojem prepričanju namreč ni krivo neznanje Slovencev ali celo naša nedozorelost, pač pa je težava v tem, da nam je politika državo v nemajhni meri »ugrabila« in nam vsilila sistem upravljanja državnega premoženja, ki deluje kot odlično gojišče klientelizma in korupcije. Naj to nič kaj prijazno oceno podkrepim z naslednjo kratko primerjavo našega upravljanja državnega premoženja (vključenega v Slovenski državni holding, to je SDH) z rešitvijo, ki jo pri upravljanju večjih poslovnih sistemov uporabljajo Nemci, recimo v Fraportu, ki nam je blizu tudi zato, saj gre za nemškega lastnika našega osrednjega letališča:

  1. Nadzorni svet (NS) ima tako v naši kot v nemški zakonodajni ureditvi osrednjo vlogo pri upravljanju velikih poslovnih sistemov. V nemških družbah ima ta po zakonu 20 članov, v našem SDH pa 5.
  2. Vse člane NS SDH imenuje vsakokratna vlada in je tako njihova sestava rezultat kupčkanja vodij koalicijskih strank. V Fraportu pol članov NS zastopa interese lastnikov in  države, drugih deset pa interese dela; od slednjih jih pol izvolijo v podjetju zaposleni, preostali pa so zunanji strokovnjaki in jih imenujejo od podjetja neodvisni sindikati.

Že zgolj gornja primerjava dopušča oceno, da je nemški NS potencialno učinkovit in sposoben primerno usklajevati interese kapitala, zaposlenih in tudi splošne družbe interese, povezane z delovanjem večjih poslovnih sistemov. Nasprotno od tega pa naša sestava  NS SDH vsaj poznavalcem problematike upravljanja govori v prid prej navedene domneve, da je namreč naša ureditev prefinjeno prilagojena potrebam klientelizma in korupcije. Temu primerno državno premoženje tudi upravljamo in z njim državo v nemajhni meri pohabljamo.

Pred dvema letoma je stranka SD v sodelovanju z zainteresirano civilno družbo (ZDUS, Zveza sindikatov, Sinteza) parlamentu predlagala spremembe Zakona o SDH, s katerimi naj bi se po nemškem zgledu odpravilo slabosti, ki mu jih zgoraj pripisujem. Tedanja Cerarjeva  vlada je ob »strokovni« podpori Zveze nadzornikov Slovenije in GZS parlamentarno obravnavo tega predloga preprečila, kaj šele, da bi se zavzela za njegov sprejem. Za ta in podobna ravnanja, povezana z upravljanjem državnega premoženja, bi moral vedeti tudi predsednik države. Zato zveni to, kar je v nedeljskem pogovoru povedal o prodaji bank, vse prej kot prepričljivo.

Andrej Cetinski, Sinteza, 25.6.2019

Kronika 1966 -2018

Vito Šoukal, »ultramaratonski kronist« je izdal že deveto knjigo.

Vito že 53 let popisuje za Slovenijo in Slovence pomembne dogodke, tako kot jih sam vidi in doživi. S široko razgledanostjo, globokim intelektom in človeško etiko nam in zanamcem podarja knjige, ki pomenijo pomemben prispevek k skupnemu slovenskemu spominu, pa tudi k boljšemu razumevanju časa, ki ga živimo..
Kronika (2.600 strani) je svojevrsten »vademekum«, ki lahko mnogim prihrani čas in trud pri iskanju podatkov o preteklih dogodkih. Za več podatkov lahko zaprosite tukaj.

Vito, hvala za trud.

Predstavitev devete kronike »Strah in upanje« (2016-2018)

Genska terapija

Za slovensko znanost odobritev zdravila pomeni preboj v sam vrh svetovnih strateških tehnologij. Pot do uspeha je bila dolga in trnova. Zdaj pa se odpira možnost v desetih do petnajstih letih doseči 300 do 500 milijonov evrov letne prodaje.

Slovensko visoko tehnološko podjetje »BIA Separations« po lastni licenci izdeluje »pametne filtre«, ki se uporabljajo v proizvodnji bioloških zdravil. Tehnologija čiščenja je eden ključnih procesov v proizvodnji zdravil, saj je treba ločiti zdravilno učinkovino od drugih, škodljivih, pogosto strupenih snovi. Ta proces predstavlja do 90 odstotkov proizvodnih stroškov zdravila. Njihovi pametni filtri so postali del registracije učinkovine, ki jo je Ameriška agencija FDA pravkar odobrila, kar pomeni, da bo Avexis vodilni proizvajalec učinkovin za gensko terapijo, 20 do 30 let pri proizvodnji zdravila uporabljal produkte podjetja BIA Separations.

Velik uspeh Ajdovske BIE Separations

Ajdovska gazela BIA Separations je pred desetimi leti zaprosila za posojilo pri Evropski investicijski banki. Zapletlo se je, ko je direktor zavrnil »mafijski posel« s vključitvijo točno določene odvetniške pisarne, kar bi posojilo podražilo do 15-odstotne obrestne mere.

Obtožba podjetnika na račun evropske banke

A-banka ali absurd abotnosti

žalostno – tragična resnična GLOSA

Dobro, kot že tolikokrat v zgodovini, so nas potegnili naši prijateljski pobratimi Evropejci, kaj ne? In po šestih letih od dogodka in »prodaje« slovenskih bank nam je ostala le še ena sama samcata bančica, ki jo ponosno kličemo A banka.

Tik pred zadnjim nameravanim »šenkom« prijateljskim in dobronamernim tujim kupcem je iz domačih logov završalo. Premieru se je zazdelo nekaj sumljivega in twitnil je SDH-ju, da naj še enkrat resno premisli o prodaji A banke. Takoj so mu vrnili sporočilo, da so bolj papeški od papeža in da ne morejo nič.

»Saj veste« se opravičujejo »zaveze EK, ki smo jih dolžni spoštovati in jih mi v SDH tudi brezpogojno spoštujemo. Ne bo šlo. Prodati je treba, če vlada, kot skupščina SDH prodaje ne prekliče.«

Pričakovano v vseh medijih dvignejo svoj modri glas tudi vse politične stranke. DESUS bi prodal, s penzijami bo že kako, SMC in SD bi premislila, Levica je odločno proti, za NSI in SDS so domač banke heretika, katere se je potrebno takoj znebiti.

Na, pa imamo nov gordijski vozel, ki je sicer povprečno bistremu lahko rešljiv.

Kako je prišlo do zaveze o prodaji 15 slovenskih podjetij, kamor smo naknadno iniciativno pritaknili še vse domače banke?

To nam pojasni zaslužni profesor dr. Glavič v analizi »Nezakonito uničevanje bank v slovenski lasti«, objavila SINTEZA-KCD 15.3.2016. Takole pravi:

»Decembra 2012 so ukinili Agencijo za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) – delovati je začel Slovenski državni holding (SDH), seveda z drugim vodstvom. Marca 2013 je odhajajoča Janševa vlada izdala Uredbo o izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti bank, v kateri je potrdila prispevek sredstev imetnikov kapitalskih instrumentov banke k prestrukturiranju banke in določila kriterije za vplačilo v kapitalske instrumente banke.

Nova vlada Alenke Bratušek ZUKSB ni spremenila, temveč je junija 2013 Uredbo še zaostrila, tudi v primerjavi s kasnejšim Sporočilom EK: »Pred izvedbo ukrepov za povečanje osnovnega kapitala banke … se mora izguba banke pokriti v breme za to razpoložljivih … sredstev imetnikov kapitalskih instrumentov banke, ki se v skladu s pogodbeno podlago lahko uporabijo za kritje izgube banke.«

Na njen predlog je Državni zbor 21. 6. 2013 sprejel sklep o »odtujitvi« 15 podjetij, med njimi tudi NKBM.«

Dodatno »zavezo« za prodajo kar vseh slovenskih bank je kasneje podpisal in poslal v Bruselj dr. Čufer, ki je na TV izjavil nekako (po spominu) takole: »Menda sem res jaz to podpisal. Ne spomnim se več dobro.«

»Zaveza« o prodaji NLB se je pojavila v SKLEPU EVROPSKE KOMISIJE z dne 18. decembra 2013, o državni pomoči SA.33229 (2012/C) (ex 2011/N) – Prestrukturiranje NLB – Slovenija, ki jo Slovenija namerava odobriti Novi Ljubljanski banki d.d. (2014/535/EU) v prilogi, kjer je v točki (131) navedeno:
»Slovenija se zavezuje tudi, da bo svoj delež do […] % v NLB do […] odprodala vlagatelju, ki je neodvisen in ni povezan z Republiko Slovenijo. Ta odprodaja bo znatno zmanjšala zunanji vpliv na upravljanje in poslovne dejavnosti banke.«

Tako smo prišli do mesta, ko zaradi lažjega razumevanja, prestavimo diagram na nam poznano okolje, razumljivo vsem.

Kako je organiziran stanovanjski blok v primerjavi z državo?

Etažni lastniki so gospodarji in lastniki, ki odločajo o svoji skupni solastnini s pritiklinami na Zboru lastnikov. V državi so to poslanci Državnega zbora.

Lastniki zaupajo vodenje in upravljanje njihove lastnine upravniku. V državi je to vlada.

Upravnik sklene pogodbo za urejanje zelenice okrog bloka s specializiranim vrtnarskim podjetjem. To je v državi SDH.

Sodišče razsoja o skupni nepremičnini lastnikov, če ti ne poravnavajo svojih dolgov tretjim osebam. To je EK.

Ko razdelimo in pojasnimo vloge na primeru, vidimo kako nesrečno državo smo ustvarili, ko nihče ne ve kakšne so njegove pristojnosti in kaj mora delati.

Kdo lahko sklene, da lastniki prodajo nekomu funkcionalno zemljišče okrog bloka?

Seveda le Zbor lastnikov z večino določeno v statutu bloka.

V državi o odtujitvi državne lastnine, kar je političen sklep o prodaji državne banke, lahko sprejme le DZ. SDH je le transmisijski spak politične odgovornosti politikov.

Upravnik bloka mora izvajati sklepe Zbora lastnikov, ne glede na to, kaj ti sklenejo. Vlada za prodajo državnih bank potrebuje sklep DZ. Tega sklepa vlada ne more samovoljno spremeniti. Lahko pa DZ predlaga, glede na nova spoznanja, dokumente in dejstva, ki napotujejo DZ k spremembi že sprejetih sklepov.

Samo DZ lahko sprejme politični sklep, da se prodaja A banke ustavi.

DZ je suveren v Sloveniji. Tega mu ne more oporekati ne ECB, ne EK. Vlada pridobi s politično odločitvijo DZ vse atribute, da se EU mogočneži nad njo ne znašajo češ; uresničili smo suveren sklep DZ, v suvereni EU državi.

SDH je vrtnarsko podjetje, ki mora po nalogu upravnika (vlade) pripraviti okolico bloka za prodajo. Najbolj hecno je, da se upravnik in vrtnarsko podjetje prepirata, kdo naj posel ustavi. Prodaje ne more ustaviti ne upravnik-Vlada RS in ne vrtnarsko podjetje-SDH. To lahko stori le DZ s sprejetjem sklepa o ustavitvi prodaje A-banke.

Kdaj lahko sodišče, ki ga v našem primeru igra EK poseže v lastninsko pravico etažnih lastnikov?

Samo v primeru, če ti ne poravnajo svojih obveznosti proti tretjim osebam. V takem primeru sodišče (EK) izda odločbo o rubežu in določi izterjevalca, ki v skrajnem primeru proda nepremičnino dolžnika ter poplača njegov dolg in stroške.

Ali je bila Slovenija komu kaj dolžna, da se je EK poslužila tako drastičnih metod? NE!

So EU oz EK ali ECB Sloveniji kaj posodili, da bi na tej osnovi lahko EK zahtevala »zaveze«, da sme lastnik dokapitalizirati svojo lastnino. Odgovor je: NE!

Še več; sodnik EK na prošnje lastnika banke, da bi banko dokapitaliziral sploh ni odgovarjala.

S svojimi ukrepi, direktivami in odločbami -tako različnimi po posameznih državah EU – definira EK etatistični, centralno dirigirani, zlagani in protekcionistični trg, ki ga v nasprotju z EU zakonodajo in pravili EK sama izkrivlja z ustvarjanjem neravnovesij.

Če ste pozorno prebrali tale zapis ste pri citiranju dr. Glaviča opazili, da je DZ leta 2013 sprejel le sklep o prodaji 15 podjetij med katerimi je bila tudi NKBM. Kdo in kdaj je sprejel »zaveze« nasproti EK, da se morajo prodati vse slovenske banke? DZ? Ali res, kdaj in s katerim sklepom?

Ali Vlada RS tak sklep o prodaji Abanke od DZ ima?

PS: Vprašanje: Ali upravnik bloka in pogodbeni vrtnar smeta prodati zelenico okrog bloka, če zbor lastnikov z zadostno večino takega sklepa o prodaji ni sprejel?

Če se izkaže, da gre za prodajo brez sklepa lastnikov (DZ) je to kaznivo dejanje za katero prodajalec kazensko in odškodninsko odgovarja po slovenski zakonodaji.

Boris Jazbec, 12.6.2019

Mojca Šetinc Pašek – Brezno

Je bila Slovenija le poskusni zajček ali tarča organiziranega (nebrzdanega) finančnega kriminala?

Kakšne so bile okoliščine v državi leta 2013? So bile res tako katastrofalne, kot je ocenjevala Evropska komisija? So bankirji z lahkotnim podeljevanjem kreditov raznim tajkunom ogrozili stabilnost slovenskega bančnega sektorja in s tem vse države?  Ali pa je zgodba drugačna, kompleksnejša in je bila sanacija slovenskih bank ena sama velika gostija, kjer so se mastili vsi, ki so sedli k mizi?

TV-SLO: Sanacija slovenskih bank

V izhodiščih za razpravo na Programskem svetu SINTEZA-KCD (16.2.2016) smo zapisali: »Čeprav so glavne zadeve že nepovratno izvedene, je smiseln in upravičen vsak trud vložen v vzpostavljanje osnovnih strokovnih in etičnih pravil, – še zlasti z vidika “mlade države” – da podobnih pogubnih napak ne bi ponavljali«. Tega mnenja smo še danes, dodajamo pa, da je iz istih razlogov sodni proces nujno, dosledno in brez slepomišenja peljati do konca.

Pregled objav na spletnih straneh Koalicije in Gibanja SINTEZA:

ČIGAVA JE BANKA SLOVENIJE?Javno pismo guvernerju Banke Slovenije Spoštovani g. Boštjan Vasle, guverner, Pred kratkim smo vam poslali pismo z naslovom »Čigava je Banka Slovenije?«, v katerem smo vas vprašali, čigava je po vašem mnenju Banka Slovenije, oziroma kdo z njo razpolaga – … Read more »

Usoda slovenskih bank in razvoj finančnega trgaSklepi posvetovanja, ki je bilo 28. junija 2018 v dvorani Državnega sveta v Ljubljani Preprečiti prodajo pomembnih družb: • Dopolniti strategijo upravljanja kapitalskih naložb države s strategijo nacionalne lastnine v teh družbah, kar pomeni razpršeno delničarstvo domačih skladov in fizičnih … Read more »

BANK(D)A SLOVENIJEOpomba Sinteze: Tadej Kotnik v Financah ponovno razgalja domače sodelavce kriminalnega napada na ekonomsko suverenost Slovenije. Scenarij – vsiljena prekomerna sanacija slovenskih bank, zahtevana omejitev njihovega poslovanja z obvezno razprodajo, ter z vulgarno razlastitvijo uničenje trga drobnih vlagateljev – ni … Read more »

Reševanje bank mimo evropskih pravilEvropska pravila to dovoljujejo Dva tedna po tem, ko so evropski bančni regulatorji ugotovili, da španska BPE »propada oziroma bo verjetno propadla«, so enako ugotovili še za italijanski Veneto Banca in Banca Popolare di Vicenza. A evropska komisija je reševanje … Read more »

Intervju s predsednikom Slabe bankepredsednik DUTB Imre Balogh Petra Sovdat, Finance, 22.01.2017: »Šef slabe banke o pritiskih, kritikah, lekcijah in o tem, kaj bodo prodajali letos« Imre Balogh: »Najpomembnejši je končni cilj, da iz premoženja DUTB potegnemo kar največ. Torej, brez dvoma, mislim na … Read more »

Podrejenci, izbrisanci in reševanje zaplezanih bankTadej Kotnik je v kolumni časnika Finance na dveh primerih predstavil, kako izvajajo bančno sanacijo Avstrijci in kako Italijani. V Avstriji so objavili novo, izboljšano ponudbo »podrejencem« ugaša­joče Hete, v Italiji pa bo sanacijo potapljajočega se Monte Paschija odslej vodil … Read more »

Sanacija bank – operacija kolonialne narave (OKN)Pri zadnji sanaciji naših, večinsko državnih bank, gre za tipično in dobro zasnovano neoliberalno operacijo, katere cilj je finančnemu kapitalu ustvariti priložnosti za izjemne zaslužke na račun siromašenja in slabitve države. Za prizadeto državo, torej Slovenijo, je to operacija … Read more »

Banka Slovenije toži Republiko Slovenijo – Banka Slovenije je zaradi posega v človekove pravice in temeljne svoboščine na upravno sodišče v Ljubljani vložila tožbo zoper ljubljansko okrožno sodišče oziroma državo. Guverner Jazbec zahteva, da parlamentarna preiskovalna komisija vrne zasežene zapisnike ožjega kolegija. Banka Slovenije je tožbo … Read more »

Izjave guvernerja Banke Slovenije – so izrazito neskladne z javno znanimi in uradno dokumentiranimi dejstvi, a brez samokritičnega pogleda nazaj in brez priznanja storjenih napak, velike škode povzročene slovenskim razvojnim interesom ne bo možno začeti sanirati. Banka Slovenije bi že zaradi močno omajane verodostojnosti in … Read more »

Slaba banka – država v državiPred dnevi nas je presenetila vest, da si je slaba banka, to je Družba za upravljanje terjatev bank (v nadaljevanju: DUTB) prisvojila 41 najbolj elitnih hotelov, ki jih ima Slovenija na obali, na Bledu in v Pomurju. Med presenečenimi je … Read more »

Bančna sanacija – primer grobega podrejanja države tujim interesomSpoštovani g. Predsednik vlade RS V slovenski javnosti nastaja vtis, da poskušajo uradni mediji razpravo o sanaciji slovenskega bančnega sistema, o prisilni odprodaji bank in hkratni razlastitvi različnih vrst solastnikov posameznih bank nekako zaključiti. Za nas v SINTEZI-KCD, ki to … Read more »

Kako je Slovenija izgubila milijarde?Slovenski kriminalisti so opravili izjemno delo. Ovadba zoper nekdanjega guvernerja Banke Slovenije Boštjana Jazbeca (in soodgovorne) se bere kot teorija zarote ali scenarij za slab film. Zamajati bi morala celoten ustroj evropske komisije. Za odločitvami komisije in njenih uslužbencev ni … Read more »

Okradena država, osiromašeni državljani,In to v velikem obsegu! Ali je bilo vse zakonito? Pričakujemo ukrepanje pristojnih državnih organov! V letu 2013 smo v Sloveniji po navodilih Evropske centralne banke (ECB) in Evropske komisije (EC) ter pod neposrednim nadzorom Banke Slovenije (BS) izvedli obsežno … Read more »

Tožba EU proti SlovenijiEvropska komisija in Evropska centralna banka napovedujeta tožbo proti Sloveniji zaradi pregleda v Banki Slovenije, ki so ga opravili slovenski organi pregona. Zabeležka ugotovitev v zvezi s tožbo EU proti Sloveniji V torek, 29.1.2019 in četrtek 31.1.2019 smo se predstavniki … Read more »

Stališče glede prodaje NLBV SINTEZI-KCD smo odločno PROTI privatizaciji NLB na način, kot si ga je začrtala slovenska vlada. Zavedamo se, da politika ni sposobna učinkovito in v korist večine upravljati državnega premoženja in je zato potrebno tudi NLB lastniško preoblikovati. Pri tem … Read more »

Dan, ko bodo Cerar, Janša in Šarec bodočemu lastniku NLB dali še eno dariloPoslanci državnega zbora bodo danes odločali o predlogu zakona za zaščito vrednosti kapitalske naložbe Republike Slovenije v Novi NLB. Z njim želi vlada preprečiti “negativne finančne posledice”, nastale po tem, ko je NLB dvema hrvaškima bankama izplačala denar iz dveh … Read more »

Odpravnina Boštjanu JazbecuStališče Sinteze ob izplačani odpravnini nekdanjemu guvernerju Boštjanu Jazbecu: Dejanje guvernerja Jazbeca glede odpravnine ni le skrajno zavržno, temveč tudi nezakonito, zato pozivamo vlado, da od BS zahteva pravno ukrepanje – tožbo za vrnitev odpravnine. Spoštovani predsednik vlade RS Miro … Read more »

NLB – Pripombe o ukrepih Evropske komisijeSINTEZA je z navedbo kopice argumentov zavrnila stališče EK objavljeno v uradnem listu EU o prisilni prodaji NLB zaradi “z notranjim trgom nezdružljive državne pomoči”. Tudi zaradi mnogih še nerazčiščenih zadev in že znanih nepravilnosti, bi morala Slovenija namesto prosjačenja … Read more »

Komisija v postelji s finančno industrijoZakaj neki je evropska finančna zakonodaja bolj pisana na kožo finančni industriji kakor evropskim državljanom? Organizacija CEO ugotavlja, da je direktorat za regulacijo finančne industrije poln ljudi iz zasebnih finančnih družb, ki jim pišejo zakonodajo in jih nadzirajo. Banke in … Read more »

Kdo je kriv za bančno luknjo?Deset let po začetku naše finančne krize je vprašanje Kdo je kriv za bančno luknjo? še vedno ali znova aktualno. Jože P. Damijan ponovno razkriva neizprosna dejstva in identificira glavne krivce. Zanimivo je, da skoraj deset let po izbruhu finančne … Read more »

Spoštovani gospod predsednik vladePismo predsedniku vlade o bankah in Evropski komisiji S presenečenjem spremljamo pogajanja med slovensko vlado in Evropsko komisijo. Razumemo, da vlada spoštuje zaveze, ki so jih sprejele prejšnje vlade, pa tudi, da Evropska unija lahko deluje le, če se članice … Read more »

Kdo so ti ljudje?Naj začnem z vprašanjem Pankrtov izpred štiridesetih let: “Kdo so ti ljudje? Kdo je tist, k’ mi lahko govori, kva lohk mislim, kva lohk vem, kva lohk’ delam, kva lohk smem?” Takrat so bili ena stranka in skoraj enoumni mediji. … Read more »

Prodaja NLB in zdrava pametProdaja NLB je tik pred vrati, postopki že potekajo. Vendar bolj kot se bliža dan D, več je informacij in mnenj, ki postavljajo prodajo pod vprašaj. NLB skupina (v nadaljevanju banka) se izkazuje kot visoko dobičkonosna naložba države. V prvem … Read more »

Zakaj se (zdaj) ne splača prodati NLB?Kljub zavezam, ki smo jih dali Evropski komisiji v času sanacije bank, bo prodaja NLB vsekakor eno od osrednjih vprašanj naše ekonomske politike v naslednjih mesecih. V razmerah ko pričakujemo tudi 8 % donos na premoženje, to pa financiramo z … Read more »

O bančni luknji in razvojni perspektiviGlavni izvršni direktor KD Group in dolgoletni bančnik Aljoša Tomaž v pogovoru z novinarko Majo Grgič predstavi pogled poklicnega profesionalca na potek bančne sanacije: “Parlament bi za bančno luknjo moral preiskovati samega sebe“ Na intervju se je odzval tudi član … Read more »

Guverner BS Boštjan Jazbec išče zaščito pri predsedniku ECB Mariu DraghijuPredsednik Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi je namreč na predsednika Evropske komisije Jean-Claud Junckerja in na slovensko državno tožilstvo poslal pismo s protestom zaradi “nezakonite” zaplembe informacij ob hišnih preiskavah najvišjih predstavnikov Banke Slovenije. O nedopustnem in šokantnem ravnanju … Read more »

Bančna sanacija po slovenskoLeto 2013 bo ostalo zapisano v gospodarsko zgodovino Slovenije. V Programski skupini SINTEZE-KCD teče, poleg drugih, tudi projekt, kako v Sloveniji izboljšati upravljanje z državno lastnino. Sestavni del tega usodnega vprašanja je tudi vprašanje upravljanja bančnega sistema, ali če problematiko … Read more »

BANČNA SANACIJAZakaj tako? – Zahtevamo odgovore! 1. Uvod Gospodarski razvoj samostojne Slovenije je mogoče razdeliti v štiri izrazita razdobja. 1)Kratkemu razdobju tranzicije, v katerem smo sicer, tudi po nepotrebnem, izgubili dele gospodarstva, je sledilo desetletje uspešnega gospodarskega razvoja, v katerem smo … Read more »

Milijardne grozljivkeBančna luknja in sporna kadrovanja v SDH in NLB Postopno razkrivanje omrežja, ki obvladuje državno premoženje. To so ljudje z imeni in priimki, z obrazom in masko, s čudno etiko in brez socialna inteligence. Vlada nas vodi v brezno lobijev, … Read more »

DUBT – Veliki ropBazen dobičkov iz slabe banke je globok. Je atraktiven za tuje finančne konglomerate in omogoča slovenskemu kapitalu iz davčnih oaz vrnitev skozi stranska vrata. Borut Mekina v prispevku v Mladini izjemno profesionalno razkriva blodnjak našega finančnega, gospodarskega, pravnega, razvojnega,… “ANTI-SISTEMA” … Read more »

Skupine gradiv:

Sanacija bančnega sistema

Posvet o slovenskem bančništvu

Sodišče EU in domače preiskave

Pisma najbolj odgovornim

Utemeljeni razlogi za revizijo

Gradiva za razpravo na Programskem svetu

Pregled pripravil M. Marc, 7.6.2019

TEŠ-6: spomenik korupcije – DRUGIČ

Primer močno žalostne zgodbe

Kako smo gradili in kdo je odločal ? (Vito Šoukal je že sredi leta 2014 napisal Kronologijo projekta TEŠ-6, v trajno opominjanje dopolnjena nekaj let kasneje.)

Odgovorni imajo obraze in imena. (imena in funkcije)

Pahor mora odstopiti ! (poročilo DZ-komisije je jasno, sprejemanje subjektivne in objektivne odgovornosti za take odločitve je temeljni kamen sleherne demokracije.)

Korupcije in prenapihnjenih cen si Slovenija ne sme več dovoliti ! (Razlogov za nezaupanje pri novem veleprojektu “2.TIR” je veliko, glavni pa je ta, da že od vsega začetka pri tem ni transparentne govorice.)

Kako je policija Boruta Pahorja oprala vseh sumov ? (naznanila sumov kaznivega dejanja, ki ga je državni zbor vložil proti Borutu Pahorju, Mateju Lahovniku in Francu Križaniču, policija sploh ni preiskovala. Zakaj ne?)

Poslanci so ga osumili, policija ga ni niti zaslišala – VIDEO.

Dejanski zmagovalci in poraženci volitev

Pod gornjim naslovom je Bojko Jerman 31.5.2019 v Dnevniku objavil zapis, v katerem ocenjuje rezultate zadnjih volitev v evropski parlament. V njem ugotavlja, da je v Sloveniji volil le vsak četrti volilni upravičenec, s tem pa je bila politiki izrečena resna nezaupnica. Jerman omenja več razlogov za izjemno skromno volilno udeležbo, ki jim tudi sam pritrjujem, bom pa v naslednjih vrsticah dodal še nekaj pogledov na to zadevo. Menim namreč, da je abstinenca volivcev predvsem znanilec težav, s katerimi se sooča današnja demokracija pri upravljanju javnih zadev, tako v posameznih državah kot tudi na ravni EU. Te so dovolj resne, da opravičujejo oceno, da je demokracija v krizi.

Demokracija je model upravljanja države, ki predpostavlja, da imajo volivci vsaj posredno odločilni vpliv na to, kdo naj jim vlada, predvsem pa pričakujejo, da se državo pošteno in učinkovito upravlja v dobro večine. Nobene od teh zahtev današnja demokracija žal ne uresničuje zadovoljivo. Naj to oceno podprem z nekaj argumenti:

  1. Potem, ko so bila pri nas večletna opozorila civilne družbe o neprimernosti volilne zakonodaje spregledana, ,je moralo ustavno sodišče politiko zavezati, da jo preuredi in volivcem zagotovi primeren vpliv na izbor poslancev. Zaradi tega posega bo do sprememb v zakonodaji tokrat nedvomno prišlo,  a se jih bo slej ko prej tako izvedlo, da strankokracija (vladavina političnih elit) ne bo resneje prizadeta; to že napovedujejo rešitve, ki jih za sedaj predlagajo politične stranke.
  2. Demokracijo najbolj ogrožajo vrednote, ki se jih danes prednostno prakticira v politiki. Za demokratične vrednote namreč veljajo predvsem poštenost, solidarnost in učinkovitost, danes pa v svetu, ki se ima za demokratičnega, vse bolj prevladujejo neoliberalne vrednote, med njimi predvsem pohlep, laž in zavračanje solidarnosti. To velja v veliki meri tudi za našo državo, kar se prepričljivo odraža v vse bolj razraščeni korupciji.
  3. Ko pri upravljanju države prevladujejo neoliberalne vrednote, slednje ne more biti učinkovito, predvsem pa ne deluje v dobro večine, pač pa prednostno zadovoljuje interese elit in kapitala. To smo pri nas posebno boleče izkusili pred leti v povezavi z bančno sanacijo; izvedli smo jo namreč po diktatu EU na način, ki s pravom nima veliko skupnega, predvsem pa smo z njo bogato zadovoljili interese tujega finančnega kapitala, svojo državo pa resno oškodovali.

Poleg slabe demokracije kot najbolj splošnega razloga, da se volivci ne udeležujejo volitev, je še več takih razlogov, katerih delovanje pa se lahko konkretneje prepoznava. Kot rečeno, jih kar nekaj v svojem prispevku navaja Jerman, dva pa bom tu še sam izpostavil. Eden je v organiziranosti evropskega parlamenta. Ta je namreč taka, da naših osem, na novo izvoljenih poslancev, v EU ne bo prednostno podpiralo interesov naše države, pač bodo predvsem sledili politiki parlamentarne skupine, ki ji v EU parlamentu pripadajo. Ravnali bodo torej podobno neenotno in zato neučinkovito, kot to počno politične stranke doma.

Naslednji razlog, ki ga je primerno omeniti, so dohodki, ki jih prinaša poslansko mesto v evropskem parlamentu. Ti so namreč za naše razmere tako visoki, da pomeni postati evropski poslanec za izvoljenega lep poslovni uspeh. Tak poslanec bo seveda predvsem poslušen vodji politične stranke, ki mu je odločilno pomagal k temu uspehu, z delom v korist volivcev pa se bo obremenjeval le do mere, ko bi mu nedejavnost lahko škodila pri naslednjih volitvah. Ta vidik volitev je dovolj moteč, da se jih marsikdo ne udeležuje.

Nizke udeležbe na volitvah v evropski parlament ne beležimo le v Sloveniji, saj je podobno tudi v ostalih nekdanjih socialističnih državah. Eden razlogov za to so prej omenjene stranpoti demokracije, ki so v teh državah  še veliko resnejše, kot so v ostali Evropi, kažejo pa se še predvsem v obsegu korupcije in v vse večjih socialnih razlikah. Drugi razlog pa je nedvomno to, da nudijo omenjene države zahodnemu finančnemu kapitalu zelo ugodno okolje za aktivno in pohlepno delovanje, ki ga oblastni organi EU praviloma podpirajo, nasprotovanje takemu  početju pa prenekateri volivec najlažje pokaže tako, da se evropskih volitev ne udeležuje.

Naj zaključim z naslednjo mislijo. Za zmagovalca zadnjih volitev se ne more imeti Janša: njegova stranka sicer pošilja skupaj s SLS v EU parlament največ poslancev (3), a več kot to šteje, da je njegovo združbo podprlo le 7 volivcev od 100 volilnih upravičencev. Tehtne razloge, da se imajo za zmagovalce, pa ima 8  poslancev, ki smo jim z izvolitvijo omogočili, da bodo naslednjih pet let deležni izjemnih ugodnosti, ki jih prinaša sedež v evropskem parlamentu. Glavni poraženec volitev pa je demokracija: volitve so namreč njeno osrednje orodje, uporabo le tega pa so tudi to pot zavrnili kar trije volilni upravičenci od štirih. Tak razplet volitev je nedvomno tehten razlog za zaskrbljenost.

Andrej Cetinski, Sinteza, 2.6.2019

Okolje in energetska oskrba

Odločitev vlade, da zaradi varovanja okolja opusti državni prostorski načrt, ki je predvideval gradnjo hidroelektrarne na Muri, je sprožila čustvene odzive. Na eni strani energetski lobi, ki si, tudi zaradi investicij, želi novih gradenj, na drugi okoljevarstveniki in civilne iniciative, ki so proti spremembam v okolju.
Se lahko postavite v kožo nekoga, ki je dobil vsa veljavna dovoljenja za gradnjo hiše? Z zidarji, krovci in arhitekti se je dogovoril za ceno gradnje in kdaj bodo izvajalci dela opravili, nato pa ljubitelji rib na sodišču dosežejo, da ne sme graditi hiše, pa čeprav je pridobil vsa dovoljenja za gradnjo. Bo še kdaj zaupal državi in njenim organom? Zgodba iz energetike je podobna. Ali res?

Ali lahko varujemo okolje in smo obenem energetsko samooskrbni?