1. Etika in družbene vrednote

Odgovornost, etične norme, družbene vrednote, družbeni odnosi

Kronika 1966 -2018

Vito Šoukal, »ultramaratonski kronist« je izdal že deveto knjigo.

Vito že 53 let popisuje za Slovenijo in Slovence pomembne dogodke, tako kot jih sam vidi in doživi. S široko razgledanostjo, globokim intelektom in človeško etiko nam in zanamcem podarja knjige, ki pomenijo pomemben prispevek k skupnemu slovenskemu spominu, pa tudi k boljšemu razumevanju časa, ki ga živimo..
Kronika (2.600 strani) je svojevrsten »vademekum«, ki lahko mnogim prihrani čas in trud pri iskanju podatkov o preteklih dogodkih. Za več podatkov lahko zaprosite tukaj.

Vito, hvala za trud.

Predstavitev devete kronike »Strah in upanje« (2016-2018)

Genska terapija

Za slovensko znanost odobritev zdravila pomeni preboj v sam vrh svetovnih strateških tehnologij. Pot do uspeha je bila dolga in trnova. Zdaj pa se odpira možnost v desetih do petnajstih letih doseči 300 do 500 milijonov evrov letne prodaje.

Slovensko visoko tehnološko podjetje »BIA Separations« po lastni licenci izdeluje »pametne filtre«, ki se uporabljajo v proizvodnji bioloških zdravil. Tehnologija čiščenja je eden ključnih procesov v proizvodnji zdravil, saj je treba ločiti zdravilno učinkovino od drugih, škodljivih, pogosto strupenih snovi. Ta proces predstavlja do 90 odstotkov proizvodnih stroškov zdravila. Njihovi pametni filtri so postali del registracije učinkovine, ki jo je Ameriška agencija FDA pravkar odobrila, kar pomeni, da bo Avexis vodilni proizvajalec učinkovin za gensko terapijo, 20 do 30 let pri proizvodnji zdravila uporabljal produkte podjetja BIA Separations.

Velik uspeh Ajdovske BIE Separations

Ajdovska gazela BIA Separations je pred desetimi leti zaprosila za posojilo pri Evropski investicijski banki. Zapletlo se je, ko je direktor zavrnil »mafijski posel« s vključitvijo točno določene odvetniške pisarne, kar bi posojilo podražilo do 15-odstotne obrestne mere.

Obtožba podjetnika na račun evropske banke

A-banka ali absurd abotnosti

žalostno – tragična resnična GLOSA

Dobro, kot že tolikokrat v zgodovini, so nas potegnili naši prijateljski pobratimi Evropejci, kaj ne? In po šestih letih od dogodka in »prodaje« slovenskih bank nam je ostala le še ena sama samcata bančica, ki jo ponosno kličemo A banka.

Tik pred zadnjim nameravanim »šenkom« prijateljskim in dobronamernim tujim kupcem je iz domačih logov završalo. Premieru se je zazdelo nekaj sumljivega in twitnil je SDH-ju, da naj še enkrat resno premisli o prodaji A banke. Takoj so mu vrnili sporočilo, da so bolj papeški od papeža in da ne morejo nič.

»Saj veste« se opravičujejo »zaveze EK, ki smo jih dolžni spoštovati in jih mi v SDH tudi brezpogojno spoštujemo. Ne bo šlo. Prodati je treba, če vlada, kot skupščina SDH prodaje ne prekliče.«

Pričakovano v vseh medijih dvignejo svoj modri glas tudi vse politične stranke. DESUS bi prodal, s penzijami bo že kako, SMC in SD bi premislila, Levica je odločno proti, za NSI in SDS so domač banke heretika, katere se je potrebno takoj znebiti.

Na, pa imamo nov gordijski vozel, ki je sicer povprečno bistremu lahko rešljiv.

Kako je prišlo do zaveze o prodaji 15 slovenskih podjetij, kamor smo naknadno iniciativno pritaknili še vse domače banke?

To nam pojasni zaslužni profesor dr. Glavič v analizi »Nezakonito uničevanje bank v slovenski lasti«, objavila SINTEZA-KCD 15.3.2016. Takole pravi:

»Decembra 2012 so ukinili Agencijo za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) – delovati je začel Slovenski državni holding (SDH), seveda z drugim vodstvom. Marca 2013 je odhajajoča Janševa vlada izdala Uredbo o izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti bank, v kateri je potrdila prispevek sredstev imetnikov kapitalskih instrumentov banke k prestrukturiranju banke in določila kriterije za vplačilo v kapitalske instrumente banke.

Nova vlada Alenke Bratušek ZUKSB ni spremenila, temveč je junija 2013 Uredbo še zaostrila, tudi v primerjavi s kasnejšim Sporočilom EK: »Pred izvedbo ukrepov za povečanje osnovnega kapitala banke … se mora izguba banke pokriti v breme za to razpoložljivih … sredstev imetnikov kapitalskih instrumentov banke, ki se v skladu s pogodbeno podlago lahko uporabijo za kritje izgube banke.«

Na njen predlog je Državni zbor 21. 6. 2013 sprejel sklep o »odtujitvi« 15 podjetij, med njimi tudi NKBM.«

Dodatno »zavezo« za prodajo kar vseh slovenskih bank je kasneje podpisal in poslal v Bruselj dr. Čufer, ki je na TV izjavil nekako (po spominu) takole: »Menda sem res jaz to podpisal. Ne spomnim se več dobro.«

»Zaveza« o prodaji NLB se je pojavila v SKLEPU EVROPSKE KOMISIJE z dne 18. decembra 2013, o državni pomoči SA.33229 (2012/C) (ex 2011/N) – Prestrukturiranje NLB – Slovenija, ki jo Slovenija namerava odobriti Novi Ljubljanski banki d.d. (2014/535/EU) v prilogi, kjer je v točki (131) navedeno:
»Slovenija se zavezuje tudi, da bo svoj delež do […] % v NLB do […] odprodala vlagatelju, ki je neodvisen in ni povezan z Republiko Slovenijo. Ta odprodaja bo znatno zmanjšala zunanji vpliv na upravljanje in poslovne dejavnosti banke.«

Tako smo prišli do mesta, ko zaradi lažjega razumevanja, prestavimo diagram na nam poznano okolje, razumljivo vsem.

Kako je organiziran stanovanjski blok v primerjavi z državo?

Etažni lastniki so gospodarji in lastniki, ki odločajo o svoji skupni solastnini s pritiklinami na Zboru lastnikov. V državi so to poslanci Državnega zbora.

Lastniki zaupajo vodenje in upravljanje njihove lastnine upravniku. V državi je to vlada.

Upravnik sklene pogodbo za urejanje zelenice okrog bloka s specializiranim vrtnarskim podjetjem. To je v državi SDH.

Sodišče razsoja o skupni nepremičnini lastnikov, če ti ne poravnavajo svojih dolgov tretjim osebam. To je EK.

Ko razdelimo in pojasnimo vloge na primeru, vidimo kako nesrečno državo smo ustvarili, ko nihče ne ve kakšne so njegove pristojnosti in kaj mora delati.

Kdo lahko sklene, da lastniki prodajo nekomu funkcionalno zemljišče okrog bloka?

Seveda le Zbor lastnikov z večino določeno v statutu bloka.

V državi o odtujitvi državne lastnine, kar je političen sklep o prodaji državne banke, lahko sprejme le DZ. SDH je le transmisijski spak politične odgovornosti politikov.

Upravnik bloka mora izvajati sklepe Zbora lastnikov, ne glede na to, kaj ti sklenejo. Vlada za prodajo državnih bank potrebuje sklep DZ. Tega sklepa vlada ne more samovoljno spremeniti. Lahko pa DZ predlaga, glede na nova spoznanja, dokumente in dejstva, ki napotujejo DZ k spremembi že sprejetih sklepov.

Samo DZ lahko sprejme politični sklep, da se prodaja A banke ustavi.

DZ je suveren v Sloveniji. Tega mu ne more oporekati ne ECB, ne EK. Vlada pridobi s politično odločitvijo DZ vse atribute, da se EU mogočneži nad njo ne znašajo češ; uresničili smo suveren sklep DZ, v suvereni EU državi.

SDH je vrtnarsko podjetje, ki mora po nalogu upravnika (vlade) pripraviti okolico bloka za prodajo. Najbolj hecno je, da se upravnik in vrtnarsko podjetje prepirata, kdo naj posel ustavi. Prodaje ne more ustaviti ne upravnik-Vlada RS in ne vrtnarsko podjetje-SDH. To lahko stori le DZ s sprejetjem sklepa o ustavitvi prodaje A-banke.

Kdaj lahko sodišče, ki ga v našem primeru igra EK poseže v lastninsko pravico etažnih lastnikov?

Samo v primeru, če ti ne poravnajo svojih obveznosti proti tretjim osebam. V takem primeru sodišče (EK) izda odločbo o rubežu in določi izterjevalca, ki v skrajnem primeru proda nepremičnino dolžnika ter poplača njegov dolg in stroške.

Ali je bila Slovenija komu kaj dolžna, da se je EK poslužila tako drastičnih metod? NE!

So EU oz EK ali ECB Sloveniji kaj posodili, da bi na tej osnovi lahko EK zahtevala »zaveze«, da sme lastnik dokapitalizirati svojo lastnino. Odgovor je: NE!

Še več; sodnik EK na prošnje lastnika banke, da bi banko dokapitaliziral sploh ni odgovarjala.

S svojimi ukrepi, direktivami in odločbami -tako različnimi po posameznih državah EU – definira EK etatistični, centralno dirigirani, zlagani in protekcionistični trg, ki ga v nasprotju z EU zakonodajo in pravili EK sama izkrivlja z ustvarjanjem neravnovesij.

Če ste pozorno prebrali tale zapis ste pri citiranju dr. Glaviča opazili, da je DZ leta 2013 sprejel le sklep o prodaji 15 podjetij med katerimi je bila tudi NKBM. Kdo in kdaj je sprejel »zaveze« nasproti EK, da se morajo prodati vse slovenske banke? DZ? Ali res, kdaj in s katerim sklepom?

Ali Vlada RS tak sklep o prodaji Abanke od DZ ima?

PS: Vprašanje: Ali upravnik bloka in pogodbeni vrtnar smeta prodati zelenico okrog bloka, če zbor lastnikov z zadostno večino takega sklepa o prodaji ni sprejel?

Če se izkaže, da gre za prodajo brez sklepa lastnikov (DZ) je to kaznivo dejanje za katero prodajalec kazensko in odškodninsko odgovarja po slovenski zakonodaji.

Boris Jazbec, 12.6.2019

Mojca Šetinc Pašek – Brezno

Je bila Slovenija le poskusni zajček ali tarča organiziranega (nebrzdanega) finančnega kriminala?

Kakšne so bile okoliščine v državi leta 2013? So bile res tako katastrofalne, kot je ocenjevala Evropska komisija? So bankirji z lahkotnim podeljevanjem kreditov raznim tajkunom ogrozili stabilnost slovenskega bančnega sektorja in s tem vse države?  Ali pa je zgodba drugačna, kompleksnejša in je bila sanacija slovenskih bank ena sama velika gostija, kjer so se mastili vsi, ki so sedli k mizi?

TV-SLO: Sanacija slovenskih bank

V izhodiščih za razpravo na Programskem svetu SINTEZA-KCD (16.2.2016) smo zapisali: »Čeprav so glavne zadeve že nepovratno izvedene, je smiseln in upravičen vsak trud vložen v vzpostavljanje osnovnih strokovnih in etičnih pravil, – še zlasti z vidika “mlade države” – da podobnih pogubnih napak ne bi ponavljali«. Tega mnenja smo še danes, dodajamo pa, da je iz istih razlogov sodni proces nujno, dosledno in brez slepomišenja peljati do konca.

Pregled objav na spletnih straneh Koalicije in Gibanja SINTEZA:

ČIGAVA JE BANKA SLOVENIJE?Javno pismo guvernerju Banke Slovenije Spoštovani g. Boštjan Vasle, guverner, Pred kratkim smo vam poslali pismo z naslovom »Čigava je Banka Slovenije?«, v katerem smo vas vprašali, čigava je po vašem mnenju Banka Slovenije, oziroma kdo z njo razpolaga – … Read more »

Usoda slovenskih bank in razvoj finančnega trgaSklepi posvetovanja, ki je bilo 28. junija 2018 v dvorani Državnega sveta v Ljubljani Preprečiti prodajo pomembnih družb: • Dopolniti strategijo upravljanja kapitalskih naložb države s strategijo nacionalne lastnine v teh družbah, kar pomeni razpršeno delničarstvo domačih skladov in fizičnih … Read more »

BANK(D)A SLOVENIJEOpomba Sinteze: Tadej Kotnik v Financah ponovno razgalja domače sodelavce kriminalnega napada na ekonomsko suverenost Slovenije. Scenarij – vsiljena prekomerna sanacija slovenskih bank, zahtevana omejitev njihovega poslovanja z obvezno razprodajo, ter z vulgarno razlastitvijo uničenje trga drobnih vlagateljev – ni … Read more »

Reševanje bank mimo evropskih pravilEvropska pravila to dovoljujejo Dva tedna po tem, ko so evropski bančni regulatorji ugotovili, da španska BPE »propada oziroma bo verjetno propadla«, so enako ugotovili še za italijanski Veneto Banca in Banca Popolare di Vicenza. A evropska komisija je reševanje … Read more »

Intervju s predsednikom Slabe bankepredsednik DUTB Imre Balogh Petra Sovdat, Finance, 22.01.2017: »Šef slabe banke o pritiskih, kritikah, lekcijah in o tem, kaj bodo prodajali letos« Imre Balogh: »Najpomembnejši je končni cilj, da iz premoženja DUTB potegnemo kar največ. Torej, brez dvoma, mislim na … Read more »

Podrejenci, izbrisanci in reševanje zaplezanih bankTadej Kotnik je v kolumni časnika Finance na dveh primerih predstavil, kako izvajajo bančno sanacijo Avstrijci in kako Italijani. V Avstriji so objavili novo, izboljšano ponudbo »podrejencem« ugaša­joče Hete, v Italiji pa bo sanacijo potapljajočega se Monte Paschija odslej vodil … Read more »

Sanacija bank – operacija kolonialne narave (OKN)Pri zadnji sanaciji naših, večinsko državnih bank, gre za tipično in dobro zasnovano neoliberalno operacijo, katere cilj je finančnemu kapitalu ustvariti priložnosti za izjemne zaslužke na račun siromašenja in slabitve države. Za prizadeto državo, torej Slovenijo, je to operacija … Read more »

Banka Slovenije toži Republiko Slovenijo – Banka Slovenije je zaradi posega v človekove pravice in temeljne svoboščine na upravno sodišče v Ljubljani vložila tožbo zoper ljubljansko okrožno sodišče oziroma državo. Guverner Jazbec zahteva, da parlamentarna preiskovalna komisija vrne zasežene zapisnike ožjega kolegija. Banka Slovenije je tožbo … Read more »

Izjave guvernerja Banke Slovenije – so izrazito neskladne z javno znanimi in uradno dokumentiranimi dejstvi, a brez samokritičnega pogleda nazaj in brez priznanja storjenih napak, velike škode povzročene slovenskim razvojnim interesom ne bo možno začeti sanirati. Banka Slovenije bi že zaradi močno omajane verodostojnosti in … Read more »

Slaba banka – država v državiPred dnevi nas je presenetila vest, da si je slaba banka, to je Družba za upravljanje terjatev bank (v nadaljevanju: DUTB) prisvojila 41 najbolj elitnih hotelov, ki jih ima Slovenija na obali, na Bledu in v Pomurju. Med presenečenimi je … Read more »

Bančna sanacija – primer grobega podrejanja države tujim interesomSpoštovani g. Predsednik vlade RS V slovenski javnosti nastaja vtis, da poskušajo uradni mediji razpravo o sanaciji slovenskega bančnega sistema, o prisilni odprodaji bank in hkratni razlastitvi različnih vrst solastnikov posameznih bank nekako zaključiti. Za nas v SINTEZI-KCD, ki to … Read more »

Kako je Slovenija izgubila milijarde?Slovenski kriminalisti so opravili izjemno delo. Ovadba zoper nekdanjega guvernerja Banke Slovenije Boštjana Jazbeca (in soodgovorne) se bere kot teorija zarote ali scenarij za slab film. Zamajati bi morala celoten ustroj evropske komisije. Za odločitvami komisije in njenih uslužbencev ni … Read more »

Okradena država, osiromašeni državljani,In to v velikem obsegu! Ali je bilo vse zakonito? Pričakujemo ukrepanje pristojnih državnih organov! V letu 2013 smo v Sloveniji po navodilih Evropske centralne banke (ECB) in Evropske komisije (EC) ter pod neposrednim nadzorom Banke Slovenije (BS) izvedli obsežno … Read more »

Tožba EU proti SlovenijiEvropska komisija in Evropska centralna banka napovedujeta tožbo proti Sloveniji zaradi pregleda v Banki Slovenije, ki so ga opravili slovenski organi pregona. Zabeležka ugotovitev v zvezi s tožbo EU proti Sloveniji V torek, 29.1.2019 in četrtek 31.1.2019 smo se predstavniki … Read more »

Stališče glede prodaje NLBV SINTEZI-KCD smo odločno PROTI privatizaciji NLB na način, kot si ga je začrtala slovenska vlada. Zavedamo se, da politika ni sposobna učinkovito in v korist večine upravljati državnega premoženja in je zato potrebno tudi NLB lastniško preoblikovati. Pri tem … Read more »

Dan, ko bodo Cerar, Janša in Šarec bodočemu lastniku NLB dali še eno dariloPoslanci državnega zbora bodo danes odločali o predlogu zakona za zaščito vrednosti kapitalske naložbe Republike Slovenije v Novi NLB. Z njim želi vlada preprečiti “negativne finančne posledice”, nastale po tem, ko je NLB dvema hrvaškima bankama izplačala denar iz dveh … Read more »

Odpravnina Boštjanu JazbecuStališče Sinteze ob izplačani odpravnini nekdanjemu guvernerju Boštjanu Jazbecu: Dejanje guvernerja Jazbeca glede odpravnine ni le skrajno zavržno, temveč tudi nezakonito, zato pozivamo vlado, da od BS zahteva pravno ukrepanje – tožbo za vrnitev odpravnine. Spoštovani predsednik vlade RS Miro … Read more »

NLB – Pripombe o ukrepih Evropske komisijeSINTEZA je z navedbo kopice argumentov zavrnila stališče EK objavljeno v uradnem listu EU o prisilni prodaji NLB zaradi “z notranjim trgom nezdružljive državne pomoči”. Tudi zaradi mnogih še nerazčiščenih zadev in že znanih nepravilnosti, bi morala Slovenija namesto prosjačenja … Read more »

Komisija v postelji s finančno industrijoZakaj neki je evropska finančna zakonodaja bolj pisana na kožo finančni industriji kakor evropskim državljanom? Organizacija CEO ugotavlja, da je direktorat za regulacijo finančne industrije poln ljudi iz zasebnih finančnih družb, ki jim pišejo zakonodajo in jih nadzirajo. Banke in … Read more »

Kdo je kriv za bančno luknjo?Deset let po začetku naše finančne krize je vprašanje Kdo je kriv za bančno luknjo? še vedno ali znova aktualno. Jože P. Damijan ponovno razkriva neizprosna dejstva in identificira glavne krivce. Zanimivo je, da skoraj deset let po izbruhu finančne … Read more »

Spoštovani gospod predsednik vladePismo predsedniku vlade o bankah in Evropski komisiji S presenečenjem spremljamo pogajanja med slovensko vlado in Evropsko komisijo. Razumemo, da vlada spoštuje zaveze, ki so jih sprejele prejšnje vlade, pa tudi, da Evropska unija lahko deluje le, če se članice … Read more »

Kdo so ti ljudje?Naj začnem z vprašanjem Pankrtov izpred štiridesetih let: “Kdo so ti ljudje? Kdo je tist, k’ mi lahko govori, kva lohk mislim, kva lohk vem, kva lohk’ delam, kva lohk smem?” Takrat so bili ena stranka in skoraj enoumni mediji. … Read more »

Prodaja NLB in zdrava pametProdaja NLB je tik pred vrati, postopki že potekajo. Vendar bolj kot se bliža dan D, več je informacij in mnenj, ki postavljajo prodajo pod vprašaj. NLB skupina (v nadaljevanju banka) se izkazuje kot visoko dobičkonosna naložba države. V prvem … Read more »

Zakaj se (zdaj) ne splača prodati NLB?Kljub zavezam, ki smo jih dali Evropski komisiji v času sanacije bank, bo prodaja NLB vsekakor eno od osrednjih vprašanj naše ekonomske politike v naslednjih mesecih. V razmerah ko pričakujemo tudi 8 % donos na premoženje, to pa financiramo z … Read more »

O bančni luknji in razvojni perspektiviGlavni izvršni direktor KD Group in dolgoletni bančnik Aljoša Tomaž v pogovoru z novinarko Majo Grgič predstavi pogled poklicnega profesionalca na potek bančne sanacije: “Parlament bi za bančno luknjo moral preiskovati samega sebe“ Na intervju se je odzval tudi član … Read more »

Guverner BS Boštjan Jazbec išče zaščito pri predsedniku ECB Mariu DraghijuPredsednik Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi je namreč na predsednika Evropske komisije Jean-Claud Junckerja in na slovensko državno tožilstvo poslal pismo s protestom zaradi “nezakonite” zaplembe informacij ob hišnih preiskavah najvišjih predstavnikov Banke Slovenije. O nedopustnem in šokantnem ravnanju … Read more »

Bančna sanacija po slovenskoLeto 2013 bo ostalo zapisano v gospodarsko zgodovino Slovenije. V Programski skupini SINTEZE-KCD teče, poleg drugih, tudi projekt, kako v Sloveniji izboljšati upravljanje z državno lastnino. Sestavni del tega usodnega vprašanja je tudi vprašanje upravljanja bančnega sistema, ali če problematiko … Read more »

BANČNA SANACIJAZakaj tako? – Zahtevamo odgovore! 1. Uvod Gospodarski razvoj samostojne Slovenije je mogoče razdeliti v štiri izrazita razdobja. 1)Kratkemu razdobju tranzicije, v katerem smo sicer, tudi po nepotrebnem, izgubili dele gospodarstva, je sledilo desetletje uspešnega gospodarskega razvoja, v katerem smo … Read more »

Milijardne grozljivkeBančna luknja in sporna kadrovanja v SDH in NLB Postopno razkrivanje omrežja, ki obvladuje državno premoženje. To so ljudje z imeni in priimki, z obrazom in masko, s čudno etiko in brez socialna inteligence. Vlada nas vodi v brezno lobijev, … Read more »

DUBT – Veliki ropBazen dobičkov iz slabe banke je globok. Je atraktiven za tuje finančne konglomerate in omogoča slovenskemu kapitalu iz davčnih oaz vrnitev skozi stranska vrata. Borut Mekina v prispevku v Mladini izjemno profesionalno razkriva blodnjak našega finančnega, gospodarskega, pravnega, razvojnega,… “ANTI-SISTEMA” … Read more »

Skupine gradiv:

Sanacija bančnega sistema

Posvet o slovenskem bančništvu

Sodišče EU in domače preiskave

Pisma najbolj odgovornim

Utemeljeni razlogi za revizijo

Gradiva za razpravo na Programskem svetu

Pregled pripravil M. Marc, 7.6.2019

TEŠ-6: spomenik korupcije – DRUGIČ

Primer močno žalostne zgodbe

Kako smo gradili in kdo je odločal ? (Vito Šoukal je že sredi leta 2014 napisal Kronologijo projekta TEŠ-6, v trajno opominjanje dopolnjena nekaj let kasneje.)

Odgovorni imajo obraze in imena. (imena in funkcije)

Pahor mora odstopiti ! (poročilo DZ-komisije je jasno, sprejemanje subjektivne in objektivne odgovornosti za take odločitve je temeljni kamen sleherne demokracije.)

Korupcije in prenapihnjenih cen si Slovenija ne sme več dovoliti ! (Razlogov za nezaupanje pri novem veleprojektu “2.TIR” je veliko, glavni pa je ta, da že od vsega začetka pri tem ni transparentne govorice.)

Kako je policija Boruta Pahorja oprala vseh sumov ? (naznanila sumov kaznivega dejanja, ki ga je državni zbor vložil proti Borutu Pahorju, Mateju Lahovniku in Francu Križaniču, policija sploh ni preiskovala. Zakaj ne?)

Poslanci so ga osumili, policija ga ni niti zaslišala – VIDEO.

Dejanski zmagovalci in poraženci volitev

Pod gornjim naslovom je Bojko Jerman 31.5.2019 v Dnevniku objavil zapis, v katerem ocenjuje rezultate zadnjih volitev v evropski parlament. V njem ugotavlja, da je v Sloveniji volil le vsak četrti volilni upravičenec, s tem pa je bila politiki izrečena resna nezaupnica. Jerman omenja več razlogov za izjemno skromno volilno udeležbo, ki jim tudi sam pritrjujem, bom pa v naslednjih vrsticah dodal še nekaj pogledov na to zadevo. Menim namreč, da je abstinenca volivcev predvsem znanilec težav, s katerimi se sooča današnja demokracija pri upravljanju javnih zadev, tako v posameznih državah kot tudi na ravni EU. Te so dovolj resne, da opravičujejo oceno, da je demokracija v krizi.

Demokracija je model upravljanja države, ki predpostavlja, da imajo volivci vsaj posredno odločilni vpliv na to, kdo naj jim vlada, predvsem pa pričakujejo, da se državo pošteno in učinkovito upravlja v dobro večine. Nobene od teh zahtev današnja demokracija žal ne uresničuje zadovoljivo. Naj to oceno podprem z nekaj argumenti:

  1. Potem, ko so bila pri nas večletna opozorila civilne družbe o neprimernosti volilne zakonodaje spregledana, ,je moralo ustavno sodišče politiko zavezati, da jo preuredi in volivcem zagotovi primeren vpliv na izbor poslancev. Zaradi tega posega bo do sprememb v zakonodaji tokrat nedvomno prišlo,  a se jih bo slej ko prej tako izvedlo, da strankokracija (vladavina političnih elit) ne bo resneje prizadeta; to že napovedujejo rešitve, ki jih za sedaj predlagajo politične stranke.
  2. Demokracijo najbolj ogrožajo vrednote, ki se jih danes prednostno prakticira v politiki. Za demokratične vrednote namreč veljajo predvsem poštenost, solidarnost in učinkovitost, danes pa v svetu, ki se ima za demokratičnega, vse bolj prevladujejo neoliberalne vrednote, med njimi predvsem pohlep, laž in zavračanje solidarnosti. To velja v veliki meri tudi za našo državo, kar se prepričljivo odraža v vse bolj razraščeni korupciji.
  3. Ko pri upravljanju države prevladujejo neoliberalne vrednote, slednje ne more biti učinkovito, predvsem pa ne deluje v dobro večine, pač pa prednostno zadovoljuje interese elit in kapitala. To smo pri nas posebno boleče izkusili pred leti v povezavi z bančno sanacijo; izvedli smo jo namreč po diktatu EU na način, ki s pravom nima veliko skupnega, predvsem pa smo z njo bogato zadovoljili interese tujega finančnega kapitala, svojo državo pa resno oškodovali.

Poleg slabe demokracije kot najbolj splošnega razloga, da se volivci ne udeležujejo volitev, je še več takih razlogov, katerih delovanje pa se lahko konkretneje prepoznava. Kot rečeno, jih kar nekaj v svojem prispevku navaja Jerman, dva pa bom tu še sam izpostavil. Eden je v organiziranosti evropskega parlamenta. Ta je namreč taka, da naših osem, na novo izvoljenih poslancev, v EU ne bo prednostno podpiralo interesov naše države, pač bodo predvsem sledili politiki parlamentarne skupine, ki ji v EU parlamentu pripadajo. Ravnali bodo torej podobno neenotno in zato neučinkovito, kot to počno politične stranke doma.

Naslednji razlog, ki ga je primerno omeniti, so dohodki, ki jih prinaša poslansko mesto v evropskem parlamentu. Ti so namreč za naše razmere tako visoki, da pomeni postati evropski poslanec za izvoljenega lep poslovni uspeh. Tak poslanec bo seveda predvsem poslušen vodji politične stranke, ki mu je odločilno pomagal k temu uspehu, z delom v korist volivcev pa se bo obremenjeval le do mere, ko bi mu nedejavnost lahko škodila pri naslednjih volitvah. Ta vidik volitev je dovolj moteč, da se jih marsikdo ne udeležuje.

Nizke udeležbe na volitvah v evropski parlament ne beležimo le v Sloveniji, saj je podobno tudi v ostalih nekdanjih socialističnih državah. Eden razlogov za to so prej omenjene stranpoti demokracije, ki so v teh državah  še veliko resnejše, kot so v ostali Evropi, kažejo pa se še predvsem v obsegu korupcije in v vse večjih socialnih razlikah. Drugi razlog pa je nedvomno to, da nudijo omenjene države zahodnemu finančnemu kapitalu zelo ugodno okolje za aktivno in pohlepno delovanje, ki ga oblastni organi EU praviloma podpirajo, nasprotovanje takemu  početju pa prenekateri volivec najlažje pokaže tako, da se evropskih volitev ne udeležuje.

Naj zaključim z naslednjo mislijo. Za zmagovalca zadnjih volitev se ne more imeti Janša: njegova stranka sicer pošilja skupaj s SLS v EU parlament največ poslancev (3), a več kot to šteje, da je njegovo združbo podprlo le 7 volivcev od 100 volilnih upravičencev. Tehtne razloge, da se imajo za zmagovalce, pa ima 8  poslancev, ki smo jim z izvolitvijo omogočili, da bodo naslednjih pet let deležni izjemnih ugodnosti, ki jih prinaša sedež v evropskem parlamentu. Glavni poraženec volitev pa je demokracija: volitve so namreč njeno osrednje orodje, uporabo le tega pa so tudi to pot zavrnili kar trije volilni upravičenci od štirih. Tak razplet volitev je nedvomno tehten razlog za zaskrbljenost.

Andrej Cetinski, Sinteza, 2.6.2019

Okolje in energetska oskrba

Odločitev vlade, da zaradi varovanja okolja opusti državni prostorski načrt, ki je predvideval gradnjo hidroelektrarne na Muri, je sprožila čustvene odzive. Na eni strani energetski lobi, ki si, tudi zaradi investicij, želi novih gradenj, na drugi okoljevarstveniki in civilne iniciative, ki so proti spremembam v okolju.
Se lahko postavite v kožo nekoga, ki je dobil vsa veljavna dovoljenja za gradnjo hiše? Z zidarji, krovci in arhitekti se je dogovoril za ceno gradnje in kdaj bodo izvajalci dela opravili, nato pa ljubitelji rib na sodišču dosežejo, da ne sme graditi hiše, pa čeprav je pridobil vsa dovoljenja za gradnjo. Bo še kdaj zaupal državi in njenim organom? Zgodba iz energetike je podobna. Ali res?

Ali lahko varujemo okolje in smo obenem energetsko samooskrbni?

Je demokracija v krizi?

In če je, zakaj?

Gornji vprašanji je Delo zapisalo na svoji prvi strani, odgovore pa ponudilo v nadaljevanju kar na šestih straneh. Žal jih v teh obsežnih tekstih nisem našel, vsaj ne dovolj prepričljive. Ker se to verjetno ni zgodilo le meni, ne bo odveč, če poskusim v naslednjih vrsticah kratko predstaviti, zakaj menim, da je demokracija v krizi, nekaj pa povedati tudi o tem, kako naj bi se jo zdravilo.
Začnem naj s tem, da je parlamentarna demokracija model upravljanja države, ki naj bi  zagotavljal uresničevanje naslednjih prednostnih ciljev:
  1. Država naj bo močna, ekonomsko konkurenčna, socialno dobro urejena, okoljsko učinkovita ter varna.
  2. Država naj dosledno vzdržuje splošno sprejemljive vrednote (pravni red, poštenost, solidarnost, strpnost,…) ter demokratično urejanje družbenih razmerij.
Večina formalno sicer demokratičnih držav, še predvsem pa vodilne ZDA, uresničujejo gornje cilje tako vprašljivo, da je upravičeno govoriti o krizi demokracije. To mnenje dobro podpira argument, da danes upravljanje držav v nasprotju z načeli demokracije prednostno podrejamo interesom kapitala, zaradi česar se nerazumno povečujejo socialne razlike, naravno okolje je vse bolj ogroženo, splošna gospodarska stabilnost je vse slabše obvladljiva, pravna država deluje vse slabše, ZDA resno ogrožajo svetovni mir, socialno odrinjeni sloji prebivalstva pa izpričujejo vse večjo naklonjenost avtoritarnemu upravljanju države. Današnja demokracija nedvomno ni ista, kot smo jo poznali po 2. svetovni vojni tja do konca prejšnjega stoletja.
Krizo demokracije povzroča več dejavnikov, dva pa sta predvsem vplivna. Prvi je ta, da se pri sicer formalno demokratičnem upravljanju držav po vsebini vse bolj prakticira vrednote neoliberalizma. Te temeljijo predvsem na pohlepu po bogastvu in so tudi sicer pravo nasprotje vrednot, ki odlikujejo demokracijo. Neoliberalizem je dobil zalet s propadom komunizma  v 90-ih letih prejšnjega stoletja in od takrat se nenehno krepi, saj ni nobene družbene sile, ki bi se mu znala (hotela) resneje zoperstaviti; slednje naj bi bila prednostna usmeritev socialno demokratične politike, a je žal tudi v njenem delovanju zaznati vse več neoliberalnih prvin.
Drugi dejavnik, ki močno onesposablja parlamentarno demokracije, je model, po katerem države največkrat oblikujejo vlado. Pri tem oblikovanju je potrebno upoštevati relevantna splošna načela in  ko gre za demokracijo, sta taki predvsem dve načeli: 1. sestava vlade naj zadovoljuje večino, vlada pa naj družbo povezuje in ne razdvaja; 2. v vladi naj delujejo vodstveno usposobljene osebe, samo vlado pa naj parlament učinkovito nadzira. Žal koalicijska vlada – ta model vlade se namreč najpogosteje uporablja – navedenih načel niti približno ne upošteva. Drugače povedano: koalicijska vlada družbo razdvaja, njena vodstvena usposobljenost največkrat ni zadovoljiva, parlament pa zaradi njegove delitve na koalicijo in opozicijo vlade ne more nadzirati. Zaradi teh slabosti koalicijska vlada praviloma ni učinkovita, ustvarja pa ugodno okolje za uveljavljanje neoliberalnih vrednot in podrejanje splošnih koristi države interesom kapitala.
Gornja razlaga je uporabno izhodišče za oblikovanje ukrepov, s katerimi naj bi demokracijo sanirali in jo s tem usposobili, da ponovno postane učinkovit model upravljanja države. Prednost naj bi imeli naslednji ukrepi:
  1. V volilni zakonodaji močno omejiti vpliv političnih strank v korist volivcev, koalicijsko vlado pa nadomestiti z boljšo rešitvijo. Malo boljša rešitev je manjšinska vlada (sedanja slovenska vlada, skandinavske države,…), še boljša je velika koalicija (Nemčija zadnjih 15 let, več desetletna praksa Avstrije,…), za najboljšo pa gre šteti model švicarske velike koalicije.
  2. Pospešeno krepiti pravno državo, tudi s ciljem omejevanja neoliberalnih vrednot.
  3. Omejiti družbeno moč kapitala s krepitvijo relevantnih oblik soupravljanja ter njegovim progresivnim obdavčevanjem.
Kriza demokracije je splošen pojav, Sami za njeno sanacijo lahko doma veliko postorimo, a še zdaleč ne vsega. Nad vse aktualno je zato, da se to bolezensko tvorbo zdravi tudi na ravni EU; tam je namreč močno razraščena in posledično nam utegne ta vse bolj potrebna povezava držav celo razpasti. Ne gre pa prezreti, da bo demokracijo težko prenoviti, saj temu ne nasprotuje zgolj veliki kapital, pač pa tudi velik del aktualne politike.
Andrej Cetinski, Sinteza, 25.5.2019

DEMOGRAFSKE SPREMEMBE

»Verjetno ne mine dan, da ne bi vsaj v enem mediju zasledili članka ali izjave o tem, kako ima Slovenija na področju demografskih sprememb eno najslabših situacij med evropskimi državami.« Bine Kordež s to mislijo prične predstavitev ugotovitev najnovejše analize o problemu staranja prebivalstva in s tem povezanimi višji izdatki.

V prispevku opravi temeljito primerjavo situacije v Sloveniji z ostalimi državami EU in argumentirano ovrže navedbe o »najhitreje se starajočih Slovencih« in zaključi: »Z dokaj veliko stopnjo zanesljivosti torej lahko zatrdimo, da problem staranja prebivalstva in z njimi povezani višji izdatki za pokojnine nikakor ne bodo tako drastični, kot se za Slovenijo običajno predstavlja in ponavlja na vsakem koraku. Seveda pa moramo nadaljevati s predvidenimi in že začrtanimi spremembami pokojninske in delovne zakonodaje in to bo zagotovilo tudi vzdržnost javnih financ.«

O MITU DEMOGRAFSKE KATASTROFE

PRIHODNOST VSEENO NI TAKO ČRNA

Tu je smiselno omeniti tudi prispevek Polone Malovrh »Imam jih sedemdeset in bi raje delal, kot kofetkal«, kjer navaja tudi mnenje prof. Alojza Ihana, da imamo v Sloveniji do upokojevanja povsem neživljenjski odnos. Da bi ga spremenili se bomo morali učiti pri tistih, kjer so upokojenci in starostniki, dokler morejo in se jim ljubi, tudi delovno aktivni in ravno to jih tudi drži pri življenju. 

Bančna sanacija – primer grobega podrejanja države tujim interesom

Spoštovani g. Predsednik vlade RS

V slovenski javnosti nastaja vtis, da poskušajo uradni mediji razpravo o sanaciji slovenskega bančnega sistema, o prisilni odprodaji bank in hkratni razlastitvi različnih vrst solastnikov posameznih bank nekako zaključiti. Za nas v SINTEZI-KCD, ki to dogajanje že leta spremljamo, zadeva še zdaleč ni zaključena. Materialna škoda, ki je nastala, krivice, ki so se dogajale, neodgovornost nekaterih funkcionarjev, vse to zahteva, da se zadeva pripelje do sprejemljivega političnega in pravnega zaključka.

Naj na kratko obnovimo tok dogajanja:                                                               

V letu 2013 smo v Sloveniji izvedli obsežno sanacijo državnih bank. Z njo smo na podlagi tujih zahtev in tujih podatkov banke načrtno bolj bogato dokapitalizirali, kot je bilo ekonomsko potrebno in smiselno. To je bilo prikrito tako, da je bil finančni položaj naših bank prikazan slabše, kot je bil v resnici. To se je naredilo tudi zato, da se je iz njihovega lastništva lahko izločilo vse male delničarje in lastnike podrejenih obveznic.

To početje je imelo v ozadju jasen cilj: obogatene in očiščene državne banke naj postanejo privlačna nakupna tarča za tuji kapital, državo pa se naj tudi sicer močneje podredi tujim interesom. Da je namera odlično uspela, se je kmalu potrdilo ob prodaji NKBM: država je razlastila vse njene male delničarje in vanjo kot kapital sama vložila 870 mio eur, kmalu za tem pa jo je za 250 mio prodala ameriškemu finančnemu skladu Apollo. Celotno sanacijo je neposredno usmerjala Banka Slovenije po navodilih Evropske centralne banke in Evropske komisije, podpirala pa jo je tudi domača vladajoča politika.

Po mnenju številnih Slovencev je bila zadnja bančna sanacija eden najbolj tragičnih dogodkov v naši novejši zgodovini: neposredno smo zaradi nje utrpeli ogromno materialno škodo, nepopravljivo je bil prizadet domači trg kapitala, vladajoča politika pa je podrejanje vitalnih razvojnih interesov naše države interesom tujega finančnega kapitala tiho (hlapčevsko) sprejemala. Kako se nam je vse to lahko zgodilo, smo doslej bolj domnevali kot zanesljivo vedeli. Odkar je Mladina javnosti razkrila (3.5.2019), kaj je NPU po več kot dveletni preiskavi ugotovil o poteku bančne sanacije, pa ni več dvoma, da je šlo v tem primeru za ravnanje s članico EU, ki je v kričečem nasprotju s temeljnimi principi demokracije, pravne države ter načeli, po katerih naj bi EU delovala – za načrtovan rop torej.

Prepričani smo, da je treba tudi nenormalne obveznosti, ki so bile ob te priliki vsiljene naši državi, šteti za nične; še več, Slovenija je nedvomno upravičena vsaj do delnega povračila škode, ki smo jo doslej utrpeli zaradi ob sanaciji vsiljenih obveznosti. Smiselno enako naj se obravnava tudi tožbo, ki jo je EU pred kratkim vložila proti Sloveniji, ker si je slednja drznila raziskovati ozadja obravnavane »sanacije«.

Podvig z našo bančno sanacijo tujim interesom prav gotovo ne bi uspel, vsaj v takem obsegu ne, če celotnega manevra tujih finančnih skladov in raznih teles EU ne bi zavestno ali iz neznanja podpiral del naše domače politike. Ker sedanja vlada pri tem ni bila udeležena ima ta zato možnost in dolžnost, da popravi, kar se popraviti še da. Potruditi se mora, tudi prek mednarodnih sodišč, da se nekateri sklepi razveljavijo, del nezakonitega plena pa vrne Sloveniji. Ob tem pa bo morala, če res zastopa vitalne razvojne interese Slovenije in enakopraven položaj Slovenije v EU odpreti tudi vprašanja odgovornosti posameznih funkcionarjev (predvsem v BS), ki so pri tej sramotni plenitvi Slovenije sodelovali.

S tem bi nosilcem tujih kapitalskih interesov nedvoumno sporočila, da smo še vedno država, ki je sposobna in pripravljena varovati svoje vitalne interese, vse to v skladu s pravnimi in demokratičnimi pravili, po katerih naj bi delovala EU. Kot najbolj aktualen in konkreten ukrep pa naj vlada zaustavi razprodajo državnega premoženja, ki nam je bila ob sanaciji bank zapovedana; slednje naj predvsem velja za prodajo Abanke in 10% lastniškega deleža države v NLB.

V SINTEZI-KCD verjamemo, da je sedanja vlada to sposobna in pripravljena storiti, in v tem smislu vas v celoti podpiramo.

S spoštovanjem in pozdravi!
Programski svet SINTEZE-KCD