1. Etika in družbene vrednote

Odgovornost, etične norme, družbene vrednote, družbeni odnosi

Gospodarstvu gre, standard pa vztrajno peša

Nepovratni kolaps ne reguliranega, finančno gnanega kapitalizma(!)
ZDA: Večini prebivalstva prihodki stagnirajo, vse manj je dobrih zaposlitvenih priložnosti in vse manj možnosti za socialno mobilnost navzgor. Ekonomske koristi v času krize in v času konjunkture gredo le tistim, ki so že premožni.

.
Tadej Kotnik: V ZDA gospodarstvu spet gre, standard prebivalstva pa vztrajno peša – 15.8.2017

Jože P. Damijan: »Tudi če se volivci znebijo svojega Putina, Orbana, Djukanovića itd., njihovi nasledniki ne bodo nič drugačni. Le kako bi lahko bili, če pa jih (ob splošni razširjenosti kleptokracije) sistem z mehanizmi, ki so vpeljani, preprosto sili v korupcijo? Ker je pač kraja sistemsko vgrajena v obstoječi sistem. In vprašanje, ki se ob tem poraja, je, kako daleč proč od tega organiziranega kleptokratskega sistema je Slovenija…«

Kako se znebiti neoliberalizma, brez da bi ubili liberalizem? – 17.7.2017

Demokracija po ameriško – Privatizacija vlade in tiranija na delovnih mestih – 19.7.2017

Neliberalne demokracije ali večstrankarske kleptokracije in sistemska korupcija – 23.7.2017

Dramatični miselni zasuk konzervativcev in levičarjev od neoliberalizma nazaj v regulirano gospodarstvo in iskanje svetega grala – 6.8.2017

Posledice vudu ekonomike: Večina ameriške rasti po 1980 šla v žepe premožnih – 9.8.2017

2008 je bilo za kapitalizem to, kar je bilo 1991 za komunizem – 11.8.2017

Rasistični izvor novodobnih ekonomskih teorij 18.8.2017

Arbitraža

Arbitražno sodišče je določilo mejo med Slovenijo in Hrvaško

29. junija 2017 je arbitražno sodišče v Haagu razglasilo končno razsodbo v arbitraži med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško glede določitve morske in kopenske meje med državama.

Izrek razsodbe arbitražnega sodišča v zvezi z mejo med Hrvaško in Slovenijo  (29. junij 2017, ang.)

Daljša verzija sporočila za javnost arbitražnega sodišča  (29. junij 2017, ang.)

Vladno gradivo:  Informacija o končni razsodbi arbitražnega sodišča, ki je odločilo o meji med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško  (13. julij 2017) 

Delovni prevod sodbe (13. julij 2017)

Infografika – določitev meje med Slovenijo in Hrvaško (13. julij 2017)

VABILO
na predavanje prof. dr. Marka Pavlihe,
z naslovom Slovenija in Hrvaška po arbitražni odločbi: bo jalovo sodelovanje končno postalo evropsko – lojalno?
ki bo v četrtek, 31. avgusta 2017 ob 16:30 uri
v prostorih Evropske pravne fakultete v Ljubljani v predavalnici P3 (2. nadstr.),

 

Ali se sploh zavedamo pomena Luke Koper?

Tranzit na transportnem koridorju: odprto morje – koprsko pristanišče – srednja Evropa mora prevzeti železnica, avtocest nismo gradili za tuje kamione.

Docent Matevž Rašković pravi: »Vprašanje drugega tira se je z zbiranjem podpisov za še en referendum sprevrglo iz strateškega projekta nacionalnega pomena v drugorazredno politično preigravanje. A tokrat ima ta vrtinec v kozarcu slovenske politike lahko zelo daljnosežnejše gospodarske posledice. Volivci tokrat ne bomo odločali o tem, kdaj naj bodo odprte trgovine ali koliko naj znaša RTV-prispevek. Odločalo se bo o najverjetneje najpomembnejšem strateškem na­cionalnem projektu od vstopa v EU. Z vidika slovenskega gospodarstva je vprašanje drugega tira in z njim povezanega razvoja Luke Koper veliko pomembnejše od, na primer, projekta TEŠ 6. Zakaj? Ker mednarodno poslovanje poganja skoraj 80 odstotkov slovenskega BDP!«.

20.7.2017 – docent Matevž Rašković: Ali se sploh zavedamo pomena Luke Koper?

15.6.2017 – prof. Jože P. Damjan – Kronologija javnih pozivov:

 Si lahko Janša privošči, da ne zbere 40,000 podpisov?

– Če bi bila vlada pametnejša, bi bil referendum o drugem tiru nepotreben

 Zakaj bom dal svoj podpis za referendum o zakonu o drugem tiru

– Želi vlada s korupcijskimi tveganjimi obremenjenim zakonom o drugem tiru tvegati referendum o svoji zaupnici?

– Še je čas, da se vlada izogne referendumu o drugem tiru

13.6.2017 – Drago Babič: Kako rešiti projekt Drugi tir pred njegovimi snovalci?

12.06.2017 – Jurij Šimac, Finance, Čudaški drugi tir. Namesto jasnih argumentov dobimo Cerarjevo cepetanje, da če drugega tira tokrat ne zgradimo, si ga Slovenci ne zaslužimo

Večina slovenskih intelektualcev se zaveda, da živimo v neki navidezni demokraciji. Vse vzvode oblasti in s tem urejevanja našega življenja imajo v rokah politične stranke. Te so skreirale, zakonodajo, ki popolnoma izključuje državljane iz možnosti vplivanja. V normalnih državah je referendum orodje, ki ga vlada uporabi takrat, ko se znajde v dilemi, kako se naj odloči o nečem, kar je za vse državljane pomembno. V Sloveniji vlade ne čutijo potrebe, da bi kaj povprašale svoje ljudstvo ali, da bi njemu prepustile odločitev o kakšnem bistvenem vprašanju. Zato pa so naši referendumi zgolj politično obračunavanje političnih strank opozicije s političnimi strankami koalicije. Referendumsko vprašanje je v tem obračunavanju nepomembno. Ljudje preprosto glasujejo za tisto stran, v kateri tabor pripadajo. To se je (in se bo) dogodilo tudi z referendumom o drugem tiru. – Ukradeni referendum.

 

Demokracija po ameriško

Stvari so šle v zelo napačno smer!

Če je to smer sodobne demokracije po zahodno, je mene zelo strah za bodočnost mojih otrok! – J.P. Damijan

Privatizacija vlade in tiranija na delovnih mestih.

Medtem pa se je na trgu dela vsled privatizacija vladnih pooblastil zgodil prehod nazaj na zgodnji kapitalizem. Na tisti brezpravni iz prve polovice 19. stoletja, ki je pripeljal do številnih – krvavo zatrtih – delavskih uporov ter do Marxove kritike in Marx-Engelsovega komunističnega manifesta.

Zakaj nočete preprečiti škode, ki jo povzroča slabo upravljanje državnega premoženja?

Spoštovani!
Spodaj podpisane organizacije civilne družbe vam pišemo to pismo, da v njem izrazimo razočaranje nad tem, da je matični parlamentarni odbor zavrnil spremembe Zakona o SDH, s katerimi naj bi vsaj omejili (če že ne preprečili) številne škodljive prakse upravljanja z državnim premoženjem.
Novelo zakona smo pripravili zaradi večinskega prepričanja tako strokovne kot laične javnosti, da se z državnim premoženjem v SDH upravlja neodgovorno in neučinkovito. Nezaupanje v delovanje vodstva SDH in politike, ki to vodstvo podpira, je v javnosti izjemno veliko, izhaja pa iz opažanj, da to institucijo vodijo in blokirajo (enkrat prvo, drugič pa drugo) interesi političnih strank, zasebni načrti vodstva in z vodstvom povezanih oseb ter ideološki predsodki o nujnosti privatizacije ne glede na ceno. Primerov, ki to ilustrirajo, je veliko, navajamo jih le nekaj: prodaja NKBM in Heliosa po nekajkrat prenizki ceni, imenovanje v upravo oseb, ki v svojem življenju niso niti za en dan vodile organizacij, ki bi upravljale z vsaj približno enakim premoženjem kot SDH, politično kupčkanje z imenovanjem nadzornega sveta, zaradi katerega je ta že dalj časa nepopoln, menjave v nadzornih svetih uspešnih družb, kot sta Luka Koper in Krka, kjer so menjave, ob povsem nekredibilnih argumentih, očitno namenjene le zadovoljitvi ambicij nekaj posameznikov…
Osnutek novele Zakona o SDH, ki smo jo pripravili, smo ponudili v pregled več parlamentarnim strankam. Voljo, da zakon vložijo, so pokazali v poslanski skupini SD, ki je Zakon tudi vložila v proceduro. Besedilo novele sloni na dveh podlagah. Prva je zavedanje, da državno premoženje ne bi smelo biti namenjeno le izravnavanju proračuna, ampak razvoju države. To premoženje ni »vladno«, ampak državno. Zato upravljanje s tem premoženjem ni tako samoumevno, kot se to zdi politiki, pridržano zgolj vladi; v njegovo upravljanje je treba pritegniti tudi najpomembnejše organizacije civilne družbe. Druga podlaga je uspešna nemška praksa upravljanja velikih sistemov, saj tam v nadzornih svetih velikih družb sedi pol predstavnikov kapitala in pol predstavnikov dela (ne zgolj zaposleni v družbi), število članov pa je (zaradi zagotavljanja različnih strokovnosti in omejevanja klientelističnih praks) nekajkrat večje kot pri nas.
Parlamentarni odbor je novelo zavrnil, podprli so jo le poslanci SD. Zgodilo se je, česar smo se bali od vsega začetka: da bodo politične stranke spet poskrbele le za svoje ozke politične interese in ohranile neokrnjen vpliv, ki ga imajo na kadrovsko sestavo vodstva SDH. Da bodo stvari šle po tej poti, se je dokončno potrdilo z mnenjem, ki so ga o noveli zakona spisali v vladi. Sicer kar dolgo mnenje vsebuje le 1 razlog za nasprotovanje zakonu. Menda naj bi zakon nasprotoval načelu neodvisnosti SDH in njegovih organov. Člani nadzornega sveta – tako vlada – morajo delovati neodvisno, člani, ki jih bodo predlagali drugi predlagatelji (in ne vlada oz. finančni minister) pa bodo delovali v interesu svojih predlagateljev. Skratka – vlada trdi, da člani, ki so politično izbrani, delujejo neodvisno od svojih predlagateljev, člani, ki bi jih predlagali ZDUS, sindikati in Mladinski svet pa bi delovali po navodilih teh organizacij! Argument je težko označiti drugače, kot za povsem neresen.
Državno in tudi privatno premoženje, s katerim upravljamo slovenski državljani, slovenska podjetja in slovenska država je – potem, ko smo se z vstopom v evro območje odpovedali monetarni politiki, s podpisom fiskalnega pakta pa večjemu delu fiskalne politike – eden zadnjih vzvodov naše suverenosti. Če bo vlada s podcenjenimi prodajami in klientelnim interesom prirejenim upravljanjem zapravila državno premoženje, ga bodo težko obdržali – kaj šele povečali – tudi državljani in podjetja. Ravnanje političnih strank, ki to spregledujejo zgolj zato, da ohranijo vzvode kadrovskega mešetarjenja v SDH, ocenjujemo kot skrajno neodgovorno.
Pričakujemo, da tega opozorila, ki ga izrekamo kot predstavniki največjih organizacij civilne družbe, ne boste preslišali! Pričakujemo, da boste takoj, še pred volitvami, uzakonili prepotrebne spremembe pri upravljanju državnega premoženja.
Ljubljana, 15.7.2017
S spoštovanjem,
– Zveza Društev Upokojencev Slovenije
– Zveza Svobodnih Sindikatov Slovenije
– Mladinski Svet Slovenije
– Koalicija Civilne Družbe Sinteza

Spoštujmo večne zakone narave in modrost naravne pameti.

Ne nasedajmo lažnim učenjakom, ki so pokorni kapitalu.
Vsi smo odgovorni za trajnostno rabo narave, ker je to pogoj za trajnost življenja.

Ohranjena narava je osnovni pogoj za naše življenje ter za obstoj in razvoj še vseh bodočih rodov v našem okolju in na planetu. V zadnjih desetletjih so se močno spremenile razmere v naravi zaradi klimatskih sprememb, naraščanja prebivalstva ter nerazumne rabe naravnih virov. Zaskrbljujoče so razmere predvsem zato, ker pri nas in v svetu ne upoštevamo načela o vzdržni ali trajnostni rabi narave zaradi interesov kapitala, ki zahteva dobiček za vsako ceno pri izkoriščanju narave in ljudi.

Pred vsem svetom in pred nami so nujne spremembe, da bo človeštvo preživelo v tretjem tisočletju. Zato je nuno, da se poenotimo, na katerih etičnih načelih bomo gradili družbo prihodnosti, ki bo pravična do ljudi in narave, da bi s tem preprečili spore in vojne, ker že sedanje razmere grozijo s katastrofo za vse živo na tem planetu.

Na podlagi takih ugotovitev so izoblikovani predlogi za spoštovanje zakonov narave v našem okolju, ki smo jih predstavili na srečanju pod simbolnim geslom ZGRADIMO ZELENE MOSTOVE! Seveda moramo zgraditi mostove predvsem med ljudmi, med večino in elito.
  

Zapis mag. Janeza Černača: 
Vsi smo odgovorni za trajnost življenja

Novela zakona o SDH je končala na

državnozborskem smetišču(!)

Slovenci svoje skupno premoženje tako slabo upravljamo, da si s tem spodkopavamo enega od ključnih temeljev državnosti, a žal naša politika tega noče razumeti in daje posebnim interesom prednost pred državnimi. V tem se naše upravljanje države bistveno razlikuje od tega, kako s svojo državo ravnajo Nemci.
Velika večina premoženja je v upravljanju SDH, a ob sedanjem načinu upravljanja ima Slovenija nemajhno škodo. O tem, kako nenavadno deluje SDH, zvemo že kar iz dnevnega časopisja. SDH je pri madžarski svetovalni hiši naročil študiji: prva naj bi pokazala, da notranji procesi v Luki Koper ne delujejo dobro, druga pa naj bi pokazala, da se tudi Krki obetajo razvojni problemi. V obeh primerih so avtorji kar na podlagi javno dostopnih podatkov pritrdili naročnikovim »pričakovanjem«. Čeprav je očitno, da takih študij ne gre jemati resno, je uprava SDH z njima utemeljila zamenjave NS Luke Koper in Krke. To dogajanje dopušča domnevo, da se v teh – sicer uspešnih družbah – obetajo spremembe, morda celo to, da bosta prepuščeni tujemu kapitalu.
Civilna družba (Zveza sindikatov, Zveza upokojencev, Mladinski svet in Sinteza – koalicija civilne družbe) je že pred dvema letoma sprožila iniciativo, da se sistem upravljanja SDH izboljša, še predvsem tako, da se pri oblikovanju njegovega NS na primeren način uporabi uspešne nemške izkušnje. Pobudi sta se pridružili dve koalicijski strani (SD, DESUS) in oblikovana je bila posebna delovna skupina z nalogo, da pripravi predlog ustreznih dopolnitev veljavnega Zakona o SDH. Skupina je nalogo že lani opravila in pred nekaj meseci je bila novela vložena v parlamentarno razpravo in sprejem. Vodja poslanske skupine SMC je javnost še istega dne obvestila, da njena stranka predloga ne podpira. Dne 29.6.2017 je parlamentarni Odbor za finance predlog v celoti zavrnil. Na seji Odbora ga je zagovarjala le stranka SD, ob načelni podpori tudi ZL, medtem, ko mu je poleg SMC nasprotovala tudi stranka DESUS.
Cerar in Erjavec, prvaka strank SMC in DESUS, torej menita, da pri upravljanju SDH niso potrebne spremembe. Ne glede na to, ali ju zavajajo svetovalci, ali pa jima sedanja ureditev osebno ustreza, si ne zaslužita ocene, da dobro opravljata odgovorno nalogo, ki so jima jo na zadnjih volitvah zaupali volivci. Upajmo, da volivci te napake na prihodnjih volitvah ne bomo ponovili; tudi zato ne, ker imajo organizacije sindikatov, upokojencev in mladih dovolj možnosti, da svoje člane informirajo, kako sta Cerar in Erjavec preprečila za državo pomembno sistemsko spremembo.

Andrej Cetinski:  Vlada z upravljanjem državnega premoženja zapravlja državo – 5.7.2017 Jože Mencinger:  SDH, DUTB, ETIKA IN POLITIKA (Novela SDH) – 10.6.2017
Uradni list: Transparentno upravljanje javnega premoženja; mit ali realnost? – 21.6.2017
Odbor za finance in monetarno politiko DZ-RS: Zapisnik 40. seje – 29.6.2017

 

POSLANICA VSTAJNIKOM NA JAVNI TRIBUNI

Civilna fronta Vstala Primorska – Vstani Slovenija, 1.7.2017

 

 

Reševanje bank mimo evropskih pravil

Evropska pravila to dovoljujejo

Dva tedna po tem, ko so evropski bančni regulatorji ugotovili, da španska BPE »propada oziroma bo verjetno propadla«, so enako ugotovili še za italijanski Veneto Banca in Banca Popolare di Vicenza. A evropska komisija je reševanje BPE odobrila zato, ker je vse njene obveznosti razen podrejenega dolga prevzela zasebna Banco Santander, reševanje obeh italijanskih bank pa je odobrila kljub temu, da bo kar 17 milijard evrov prispevala italijanska država, pa še »podrejence« bodo spet poplačevali.
Ni se še povsem posušilo črnilo na 7. junija razglašeni ugotovitvi evropske centralne banke (ECB), da španska Banco Popular Español (BPE) »propada oziroma bo verjetno propadla«, ko je ECB v nedeljo enako razglasila še za italijanski Veneto Banca in Banca Popolare di Vicenza (BPVi).
Preberi članek Tadeja Kotnika

 

Logistični holding; Slovenske železnice + Luka Koper

Ob vseh dogajanjih z Drugim tirom in Luko Koper kaže, da se ponovno odpirajo tudi razmišljanja v zvezi z oblikovanjem logističnega holdinga. Glede na to, da se več kot polovica tovora Luke Koper pripelje ali odpelje po železnici in da menda tudi Slovenske železnice polovico tovornega prometa realizirajo s tovorom iz Luke, imajo takšne ideje vsekakor svojo logiko. Seveda pa je pri takšni povezavi v ozadju še veliko drugih vidikov in interesov. Ob tem ni odveč pogledati nekaj bilancah skritih podatkov in kaj bi pomenila povezava Slovenskih železnic in Luke Koper?


Preberi vse!