Avtorji: Drago Babič, Jože P. Damijan in Jure Jež
so objavili daljši članek o Mercatorju in njegovem pomenu ter o možnostih in nalogah odgovorne gospodarske politike. Avtorji sami pravijo, da so članek napisali z namenom, da prebudijo tiste, ki bi svojo vlogo in možnosti pri propadanju Mercatorja morali bolje razumeti: država, da po nepotrebnem ne izgublja BDP in davkov; dobavitelji, da ne izgubijo nepovratno pomembnega kupca (in dela terjatev); predvsem pa banke, ki bi v primeru stečaja ali prisilne poravnave izgubile najmanj 40% terjatev.
.
»Pri tem se zastavljajo nekatera temeljna vprašanja, kot denimo: ali bi nas Mercatorjeva usoda morala brigati? Je za slovensko gospodarstvo pomembno ali Mercator obstaja ali ne, je pomembno v čigavem lastništvu je in koliko bo od njega ostalo po finančnem prestrukturiranju? Ima tudi Mercator zaradi velike mreže dobaviteljev status »too big to fail« (prevelik, da bi ga smeli pustiti propasti), zaradi česar bi bila upravičena nacionalna reševalna akcija?… Če je Mercator res sistemsko pomemben za slovensko gospodarstvo, pa je, preden kdo zavpije »Hop!«, potrebno odgovoriti tudi na vprašanja, koliko je Mercator, če sploh kaj, vreden. Koliko bi stala nacionalna reševalna akcija in kaj bi bilo treba narediti, da bi Mercator po tej sanaciji sploh lahko vzdržno posloval. Nujno ga je namreč poslovno sanirati in usposobiti za normalno, dobičkonosno poslovanje, tako da po donosnosti ne bo več zaostajal za konkurenco.«
One thought on “Ali narediti Mercator spet slovenski?”
Zdravo!
Mislim, da prispevek dokaj dobro strokovno nastavlja vrsto elementov, ki jih je vse treba dobro premisliti pred vsako nadaljnjo odločitvijo o morebitnem “širšem” angažiranju v zvezi z Mercatorjem.
Dodal bi samo še en, po mojem mnenju najbolj pomemben element za 3. fazo, za poslovno sanacijo torej.
To je:
Temeljit premislek o tem, kakšna bo, oz. kakšna naj bi (in kako organizirana) bila dejavnost Mercatorja čez npr. 10 let glede na to, da spletna trgovina temeljito zažira v dejavnost sedanjih dejavnosti Mercatorja in drugih podobnih trgovcev. Trgovci, ki tega ne bodo dobro premislili in tudi dokaj hitro ukrepali, bodo ostali postopoma s praznimi površinami v prodajnih centrih in z množico prevečjim številom zaposlenih.
Zlasti v Sloveniji, ki je po kv. metrih prodajnih površin v prodajnih centrih na vrhu v Evropi, bo ta problem posebej izrazit.
Nova vodstvena ekipa mora zasnovati razvojni model, ki upošteva tudi zgornje elemente in po korakih načrtovati pot k pravim rešitvam.
Vse ostalo je/bo umiranje na obroke.
Milan Bajželj
Zdravo!
Mislim, da prispevek dokaj dobro strokovno nastavlja vrsto elementov, ki jih je vse treba dobro premisliti pred vsako nadaljnjo odločitvijo o morebitnem “širšem” angažiranju v zvezi z Mercatorjem.
Dodal bi samo še en, po mojem mnenju najbolj pomemben element za 3. fazo, za poslovno sanacijo torej.
To je:
Temeljit premislek o tem, kakšna bo, oz. kakšna naj bi (in kako organizirana) bila dejavnost Mercatorja čez npr. 10 let glede na to, da spletna trgovina temeljito zažira v dejavnost sedanjih dejavnosti Mercatorja in drugih podobnih trgovcev. Trgovci, ki tega ne bodo dobro premislili in tudi dokaj hitro ukrepali, bodo ostali postopoma s praznimi površinami v prodajnih centrih in z množico prevečjim številom zaposlenih.
Zlasti v Sloveniji, ki je po kv. metrih prodajnih površin v prodajnih centrih na vrhu v Evropi, bo ta problem posebej izrazit.
Nova vodstvena ekipa mora zasnovati razvojni model, ki upošteva tudi zgornje elemente in po korakih načrtovati pot k pravim rešitvam.
Vse ostalo je/bo umiranje na obroke.
Milan Bajželj