Ali Slovenija potrebuje pokrajine ?
Delo, 5. september
Avtor članka z gornjim naslovom je Bojan Bugarić, univerzitetni profesor prava (v nadalj. avtor). V njem obravnava zadevo, ki je v slovenski politiki že vrsto let aktualna. Gre za pokrajine, katerih ustanovitev je ustavna zaveza politike, ta pa z njeno uresničitvijo že ves čas odlaša. Pokrajine ja ali ne, s to dilemo se predvsem ukvarja naslovni članek. Po mnenju avtorja Slovenija predvsem potrebuje decentralizacijo politične oblasti, ne vidi pa potrebe, da bi zgolj zato ustanovili pokrajine. Tudi druge regionalne razvojne cilje naj bi bilo možno uresničiti brez da formalno ustanovimo pokrajine, pri čemer nam je lahko dober zgled Irska.
S problematiko pokrajin se pri nas ukvarja tudi Sinteza KCD, to je civilna družba, v okviru katere več strokovnih izvedencev že dlje časa proučuje možnosti za izboljšanje upravljanja naše države. Njeno nedavno zapisano mnenje o pokrajinah je naslednje: »Če želi Slovenija zmanjšati centralizacijo, okrepiti regionalni razvoj in izboljšati učinkovitost javnega upravljanja, je ustanovitev funkcionalnih in finančno vzdržnih pokrajin eden kljuncih korakov v tej smeri ».
Zgoraj navajam dve ne ravno enaki mnenji o primernosti ustanovitve pokrajin v Sloveniji. Razlika med njima je predvsem v pogledih na to, kako izvesti decentralizacijo politične oblasti, ki je po mnenju obeh neobhodna. Avtor izhaja iz spoznanja, da jo je možno izvesti brez da bi za to ustanavljali pokrajine, mnenje Sinteze pa se da razumeti, da so pokrajine pogoj za to, da bomo v naših razmerah decentralizacijo sploh lahko izvedli. Sam podpiram mnenje Sinteze, v naslednjih vrsticah pa želim opozoriti na nekatere posebnosti naših političnih razmer, ki govorijo v prid pokrajin.
Najprej naslednje. Politično upravljanje se v Sloveniji danes izvaja na ravni države in v občinah. Občin je 212, njihovo delovanje pa neposredno usmerja in nadzoruje država, kar gotovo ni primerna rešitev , saj slabi splošno učinkovitost upravljanja države. To je nedvomno eden aktualnih argumentov,, ki govori v prid ustanovitve pokrajin.
Pri političnem upravljanju se v Sloveniji uporabljata dva modela, enega pri upravljanju države in drugega pri upravljanju občin. Državni model se nam je v veliki meri izrodil v vladavino političnih strank, ki ma z demokracijo vse manj skupnega, predvsem pa slabo uresničuje svoje temeljno poslanstvo, to je učinkovito in pošteno upravljanje države. Model je še posebno šibak pri razvojnem usmerjanju države in to njegovo slabost naj bi v nemajhni meri sanirali prav z ustanovitvijo pokrajin.
Naše občine se v povprečju učinkovito upravlja, kar poleg tržnega gospodarstva odločilno prispeva, da Slovenci kljub šibkemu državnemu upravljanju razmeroma dobro živimo. Občinski model upravljanja naj bi se uporabil tudi pri upravljanju pokrajin, kar bi veliko prispevalo k večji razvojni uspešnosti države. Tudi to torej opravičuje ustanovitev pokrajin.
Osebno menim, da bi dila Slovenija danes razvojno precej bližje Švici, če bi že pred 30 leti ustanovili pokrajine, saj bi s tem pomembno izboljšali splošno učinkovitost upravljanja države. Tega očitno nismo storili predvsem zato, ker na strankokraciji zasnovana državna polika pokrajinam ni naklonjena iz razlogov, ki se jih celo da razumeti. Kako politiko pripraviti do tega, da bo v prihodnje vendarle ravnala drugače, je vprašanje, za katerega je res težko ponuditi uporaben odgovor.
Andrej Cetinski, Ljubljana