Delo, 1.avgust
Splošno je znano, da Evropa (EU) razvojno vse bolj zaostaja za svojo osrednjo konkurenco, to so ZDA in Kitajska. Jože P. Damijan navaja v članku z gornjim naslovom prepričljive razloge, zakaj je tako. Osrednji naj bi bil to, ,da evropska vladajoča politika gospodarskega razvoja ne usmerja, pač pa izvajanje te izjemno pomembne aktivnosti v skladu z usmeritvami neoliberalizma prepušča trgu. Medtem ko je bilo pretekli dve desetletji težišče industrijskega razvoja na Kitajskem in v ZDA v dejavnostih, ki zahtevajo veliko znanja, njihov odraz pa je danes predvsem umetna inteligenca in robotika, je bil razvoj evropske industrije pretežno usmerjen v klasične dejavnosti s težiščem na avtomobilski.
Je pa evropsko gospodarstvo pretekla leta doživelo tudi dva močna posega politike, ki sta že in še bosta njegovo konkurenčnost resno prizadela. Eden se nanaša na oskrbo z energijo, zaradi katerega danes evropska industrija energijo plačuje bistveno dražje kot njena konkurenca v ZDA in na Kitajskem. Drugi poseg pa zadeva stroške močno vprašljivega oboroževanja; te naj bi članice EU v naslednjih letih bistveno povečale, kar bo bremenilo njihov gospodarski razvoj pa tudi blaginjo prebivalstva.
Evropska politika deluje že lep čas tako vprašljivo, da ne preseneča, da Damijan EU v svojem članku ne napoveduje lepe prihodnosti. Slovenija pa naj bi se razvojni stagnaciji izognila in zato naj bi bistveno spremenila svojo razvojno politiko; osrednje jedro te politike naj bi postala »sposobnost države, da skupaj z zasebnim sektorjem ustvari razmere za nastanek novih dejavnosti z visoko dodano vrednostjo«.
Razlagi Damijana, zakaj EU zadnja desetletja predvsem za Kitajsko razvojno močno zaostaja, se tudi sam pritrjujem. Ima pa večina razlogov za razlike v razvoju, ki jih navaja. po mojem razumevanju skupno poreklo, to je kvaliteta upravljanja države, pri čemer se EU upravlja formalno demokratično, Kitajsko pa avtokratsko. Ali naj to pomeni, da je avtokratsko upravljanje države učinkovitejše od demokratičnega? V obravnavanem primeru je žal res tako. Učinkovitost upravljanja je namreč po mojem razumevanju predvsem odvisno od treh dejavnikov, to so etika (poštenost) vladajoče politike, njena upravljavska usposobljenost (znanje) in nadzor politične oblasti. Vsak od njih deluje v današnji demokraciji vse prej kot zadovoljivo , medtem ko ravna glede tega kitajska politika veliko razumneje, kar velja še posebno za njeno obravnavo korupcije (etika) in razvojnega usmerjanja gospodarstva (znanje).
Za demokracijo se ugotavlja , da se je v veliki meri izrodila v strankokracijo, to je vladavino političnih strank, ki družbene razmere močno zlorablja za zadovoljevanje interesov strank in jo že zgolj to onesposablja, da bi lahko državo učinkovito upravljala. Obolelo demokracijo pa ne kaže opustiti, pač pa jo je potrebno prenoviti in jo tako ponovno usposobiti , da bo svoje temeljno poslanstvo, to je učinkovito upravljanje države v korist večine. zadovoljivo uresničevala.
Naj se vrnem k naslovnemu članku. EU je res v nemajhnih težavah, ne sme pa zaradi tega izgubiti svoje prihodnosti. Njene težave so namreč predvsem posledica njenega neprimernega upravljanja in so torej rešljive. EU kot razvojno uspešno družbeno skupnost je torej možno in potrebno ohraniti, kar je še posebno pomembno za njene manjše narode, torej tudi za nas Slovence.
Tudi za že omenjeni predlog Damijana, kako naj bi Slovenija v prihodnje usmerjala svoj razvoj, slej ko prej velja, da bo izvedljiv le ob pogoju, da najprej saniramo naš sedanji model upravljanja države. Kako to storiti, se dovolj dobro ve. (V Sloveniji potrebujemo predvsem nov volilni sistem, drugačen model oblikovanja vlade, učinkovit nadzor politične oblasti ter decentralizacijo politične oblasti z ustanovitvijo pokrajin ). Težave s prenovo demokracije pa povzroča žal to, da ji vladajoča politika nasprotuje, saj ji v strankokracijo izrojena demokracija močno m ustreza. Kako razrešiti to resno omejitev, je žal vprašanje, za katerega je težko ponuditi zadovoljiv odgovor; če ga ne bomo prav kmalu imeli in ga tudi udejanjili, se EU res obeta prihodnost, kot jo napoveduje Damijan, to pa bi močno ogrozilo tudi prihodnji razvoj Slovenije.
Andrej Cetinski, Ljubljana