PROGRAMSKI DOKUMENT

GIBANJA ZA DRU┼ŻBENO PRENOVO – S I N T E Z A

1. Zaskrbljeni smo zaradi:
ÔÇó vse slab┼íega gospodarskega polo┼żaja v dr┼żavi, ki se ka┼że:
– v veliki in nara┼í─Źajo─Źi brezposelnosti;
– propadanju neko─Ź uspe┼ínih podjetij in blagovnih znamk;
– zmanj┼íevanju solventne sposobnosti podjetij, bank in dr┼żave;
– nara┼í─Źanju dr┼żavnih dolgov predvsem na ra─Źun davkopla─Źevalcev.
Slabo stanje gospodarstva je deloma posledica splošne gospodarske krize, vendar pri nas bistveno poglobljeno zaradi:
– prodaje najbolj uspe┼ínih in inovativnih podjetij ter bank tujim lastnikom in s tem posledi─Źno izgube blagovnih znamk, ukinitve razvojnih oddelkov in odliva dobi─Źka, ki ga ta podjetja ustvarijo pri nas,
– odliva kapitala pridobljenega z nepo┼ítenim lastninjenjem nekdanjega dru┼żbenega premo┼żenja;
– prelivanja denarja od prodaje lastni┼íkih dele┼żev dr┼żave v podjetjih v neproduktivno javno potro┼ínjo;
– nesmotrnega vlaganja ban─Źnih sredstev v lastni┼íko preoblikovanje podjetij ipd.;
ÔÇó nara┼í─Źanja socialnih razlik, kar se ka┼że v naglem in ─Źezmernem bogatenju ozkega kroga kapitalistov in v naglem nara┼í─Źanju slojev prebivalstva, ki ┼żive na in pod pragom rev┼í─Źine, in sicer zaradi izgube delovnih mest, neizpolnjevanja obveznosti delodajalcev do zaposlenih in nepravi─Źnih pla─Źnih razmerij;
ÔÇó nezaposlovanja mladih, ki so kljub dobri strokovni usposobljenosti┬á neproduktivni v najbolj ustvarjalnem obdobju ┼żivljenja in zato brez socialne varnosti ter pogojev za normalno ┼żivljenje;
ÔÇó vse manj┼íe samooskrbe s hrano, kar nas postavlja v vse ve─Źjo odvisnost od tujih dobaviteljev in povzro─Źa nepotreben odliv zaslu┼żka na┼íih ljudi v tuja gospodarstva; hkrati s tem pa z neustrezno kmetijsko in prostorsko politiko uni─Źujemo lastno kmetijsko proizvodnjo in┬á prostor zanjo in s tem mlade na pode┼żelju odvra─Źamo od dela v tej panogi;
ÔÇó razkroja moralnih vrednot v gospodarskem in dru┼żbenem ┼żivljenju, kar se ka┼że v brezobzirnem rivalstvu, nespo┼ítovanju pravic in dostojanstva drugih ter v brezobzirnem izrabljanju slab┼íega ekonomskega ali dru┼żbenega polo┼żaja ali slab┼íe usposobljenosti in informiranosti partnerjev pri uveljavljanju lastnih interesov, s ─Źemer se na─Źenja temelje solidarnosti in so┼żitja med ljudmi;
ÔÇó zanemarjanja narodne zavesti, ki se izra┼ża v ravnodu┼ínosti: do izginjanja doma─Źega jezika v javni, znanstveni in celo v zasebni rabi; do prepu┼í─Źanja gospodarskih zmogljivosti, zemlje in nepremi─Źnin v tuje lastni┼ítvo; do izseljevanju strokovnjakov v tujino; do polo┼żaja slovenskih manj┼íin v zamejstvu in zdomstvu ter v premajhni skrbi za ohranitev slovenske ozemeljske celovitosti;
ÔÇó zanemarjanja in podcenjevanja raziskovalnega dela in izobra┼żevanja, dru┼żbenega in kulturnega razvoja, ki se ka┼że v nezadostnem financiranju aplikativnih in nacionalno pomembnih temeljnih raziskav, v vse ve─Źjem interesu raziskovalcev, da se vklju─Źujejo v mednarodne raziskovalne projekte, ker jim ti prina┼íajo bolj┼íe reference in ve─Ź sredstev in kon─Źno v tehnolo┼íkem zaostajanju gospodarstva;
ÔÇó odsotnosti nacionalne razvojne vizije, ki bi omogo─Źila v polni meri aktivirati na┼íe naravne danosti, ─Źlove┼íke vire in znanje za izbolj┼íevanje blagostanja in splo┼íne kakovosti ┼żivljenja prebivalstva in za utrjevanje vseh razse┼żnosti na┼íe identitete ter politi─Źne suverenosti;
ÔÇó zanemarjanja in zapostavljanja nacionalnih interesov, ki jih preve─Źkrat podrejamo skupnim interesom EU in interesom velikih zunaj evropskih politi─Źnih in gospodarskih sil, pa tudi koristim posameznikov ali ozkih skupin doma.

2. Razo─Źarani smo nad:
ÔÇó delom dosedanjih vlad, dr┼żavnih institucij in politi─Źnih strank, ki niso znale ali hotele prepre─Źiti dogodkov, ki so na┼ío dru┼żbo pripeljali do sedanjega kriti─Źnega stanja ter niso bile zmo┼żne oblikovati uresni─Źljivega razvojnega programa Slovenije;
ÔÇó upravljanjem dr┼żavnega premo┼żenja, ki je usmerjeno predvsem v polnjenje prora─Źuna, namesto v razvoj doma─Źega gospodarstva;
ÔÇó delom bank in drugih finan─Źnih ustanov dr┼żave, ki zanemarjajo svojo prvenstveno vlogo finan─Źnega servisiranja gospodarstva in se ukvarjajo s tveganimi finan─Źnimi posli;
ÔÇó delom pravosodja in nadzornih institucij dr┼żave, ki zaradi svoje preslabe u─Źinkovitosti omogo─Źajo negativne pojave na vseh podro─Źjih dru┼żbenega ┼żivljenja;
ÔÇó delom vzgojnih in izobra┼żevalnih ustanov, ki zanemarjajo eti─Źno in domoljubno vzgojo mladih ter dopu┼í─Źajo ni┼żanje ravni splo┼íne in strokovne izobrazbe; znanstvenih ustanov, ki zanemarjajo preu─Źevanje na┼íih lastnih razvojnih problemov in mo┼żnosti ter so premalo usmerjene v iskanje inovativnih re┼íitev in proizvodov;
ÔÇó sedanjo voja┼íko doktrino slovenske dr┼żave, po kateri slovenska vojska deluje po navodilih in strate┼íkih usmeritvah NATO pakta, zanemarja pa specifi─Źne obrambne interese Slovenije.

3. Prepri─Źani smo,
ÔÇó da je za ohranitev in nadaljnji razvoj slovenske dr┼żave in na┼íe narodne identitete ter za zagotovitev primerljive in socialno pravi─Źne ┼żivljenjske ravni vseh prebivalcev na┼íe dr┼żave potrebno prenoviti dru┼żbeni in dr┼żavno upravni sistem Republike Slovenije in s tem omogo─Źiti optimalen razvoj na vseh podro─Źjih gospodarskega, dru┼żbenega in kulturnega ┼żivljenja;
ÔÇó da je tako dru┼żbeno prenovo mogo─Źe dose─Źi:
– z upo┼ítevanjem in sintezo razli─Źnih pozitivnih zgodovinskih izku┼íenj o bolj┼íi dru┼żbeni in gospodarski ureditvi;
– z zavra─Źanjem ideologij in politi─Źnih programov, ki utemeljujejo neomejeno svobodo posameznika ali skupin brez upo┼ítevanja enakih pravic in mo┼żnosti za druge;
ÔÇó da je uspe┼íen gospodarski razvoj mogo─Źe dose─Źi z izrabo lastnih razvojnih prednosti, razumno uporabo prostora, energije in surovin ter z ve─Ź znanja in bolj u─Źinkovitim delom;
ÔÇó da je v kulturni in intelektualni zakladnici ─Źlove┼ítva dovolj spoznanj o tem, kaj je dobro in prav in kako oblikovati dru┼żbenoekonomske in med─Źlove┼íke odnose, da bo zagotovljen harmoni─Źen razvoj dru┼żbe in ─Źlove┼íko dostojanstvo vsakega posameznika;
ÔÇó da pravi─Źnih dru┼żbenih odnosov in izbolj┼íanja ┼żivljenjskih pogojev za vse ni mogo─Źe dose─Źi z vladavino diktatur ali partitokracij, pa─Ź pa le z oblikami ┼íiroke neposredne demokracije, za kar pa je potrebna osve┼í─Źenost in motiviranost zadostnega ┼ítevila prebivalstva, da bodo delovali za skupno dobro, ter mo─Źna osebnostna integriteta in odgovornost politi─Źno, gospodarsko in medijsko vodilnih ljudi.

Da bi to dosegli ┬áza─Źenjamo
gibanje za dru┼żbeno prenovo SINTEZA.

Na┼í namen je dejavno posegati v dru┼żbeno dogajanje
z uveljavljanjem na─Źel, izhodi┼í─Ź in predlogov ukrepov ter s konstruktivno kritiko spremljati delo dr┼żavnih organov in politi─Źnih struktur
s ciljem, da prispevamo k pravi─Źnej┼íemu ter ljudem in okolju prijaznej┼íemu razvoju na vseh podro─Źjih dela in ┼żivljenja.

Programska na─Źela in izhodi┼í─Źa

1.

Temelj ravnanja vsakega posameznika, dru┼żbenih ustanov in gospodarskih subjektov morajo biti eti─Źna na─Źela in vrednote. Ta so se rodila s pojavom ─Źlovekove zavesti in oblikovala v zgodovini z religiozno prakso, filozofsko mislijo in umetni┼íko dejavnostjo ─Źloveka. Omogo─Źila so razvoj civilizacije in humane dru┼żbe. Tako se je utrdilo spoznanje, da je samo ob spo┼ítovanju teh na─Źel mogo─Źe ustvarjalno so┼żitje med ljudmi. Ta na─Źela so v na┼íem ─Źasu dobila tudi mednarodno veljavo kot deklaracije in konvencije o dostojanstvu, pravicah in dol┼żnostih ─Źloveka (Deklaracija o ─Źlovekovih pravicah, Konvencija o varstvu ─Źlovekovih pravic, Deklaracija o univerzalnem etosu in druge). Kljub temu se danes ta na─Źela in vrednote vse manj upo┼ítevajo na medosebni in dru┼żbeni ravni, v narodnih skupnostih in mednarodnih odnosih, kar spro┼ża gospodarske krize in socialne napetosti in povzro─Źa raz─Źlove─Źenje sodobne civilizacije.

Ni mogo─Źe pri─Źakovati, da bodo vsi ljudje ravnali po┼íteno iz eti─Źne zavesti. Zato ni dovolj, da eti─Źna na─Źela vcepljamo samo z vzgojo, ki je sicer nepogre┼íljiva za oblikovanje moralno zrele in odgovorne osebnosti,┬á pa─Ź pa je treba temeljna eti─Źna na─Źela, ki so osnova dru┼żbenih odnosov, vgraditi v dru┼żbeni sistem in pravni red, da bo mogo─Źe njihovo nespo┼ítovanje javno presojati in sankcionirati. Temeljno eti─Źno na─Źelo, ki je veljajo za zlato pravilo v vseh civilizacijah, zahteva┬á enakost med ljudmi. Torej so ─Źlovekova svoboda in njegove pravice nujno┬á zamejene s svobodo in pravico drugega.

Za nov razvojni zagon je v prvi vrsti potrebna sprememba dru┼żbenega in individualnega ravnanja v skladu s temeljnimi eti─Źnimi vrednotami. Izvoljeni predstavniki dru┼żbe se morajo zavedati obveznosti in odgovornosti za celotno dru┼żbeno skupnost in vsakega posameznika. Skupni interes in dru┼żbeno solidarnost moramo postaviti pred zasebne koristi. Prizadevali si bomo, da postane eti─Źni kodeks sestavni del ustave in tako temelj za oblikovanje vseh zakonov in predpisov, s katerimi uravnavamo dru┼żbene odnose ter da se vzpostavi v zakonodajnem postopku mehanizem, ki bo omogo─Źal presojo, ─Źe je to na─Źelo pri oblikovanju in izvajanju zakonov upo┼ítevano.

2.

Vsi ljudje imamo enake pravice in tudi dol┼żnosti. Vsi pa nismo in ne moremo biti enaki. Zaradi vse ve─Źje prepletenosti kulturnih vzorcev v sodobni dru┼żbi┬á je treba zavestno zagotavljati medsebojno so┼żitje, kar pa je mogo─Źe le s spo┼ítovanjem razli─Źnosti pogledov in navad, a brez o─Źitnih ali prikritih poskusov nadvlade enega kulturnega vzorca nad drugim. Prizadevali si je treba za strpno in ustvarjalno so┼żitje v razli─Źnosti.

3.

Socialni polo┼żaj posameznikov in skupin v dru┼żbi ka┼że razli─Źno ┼żivljenjsko in gmotno raven, kar dolo─Źa tudi razli─Źen dru┼żbeni vpliv posameznika. Za na┼í ─Źas in prostor je zna─Źilno, da se socialne razlike poglabljajo. Vse ve─Ź ljudi je revnih in vse manj ljudi je vse bolj bogatih. Razlike so deloma objektivno pogojene z naravnimi danostmi in prizadevnostjo posameznikov ter z razli─Źnimi ┼żivljenjskimi┬á okoli┼í─Źinami, v katerih ┼żivimo. Zato je ┼żelja po┬á popolni odpravi dru┼żbenih razlik med ljudmi utopi─Źna.

Vendar postaja dru┼żbeni polo┼żaj posameznika vse bolj odvisen od dru┼żbene ureditve, ki danes omogo─Źa dru┼żbenim elitam vse ugodnej┼íi socialni polo┼żaj in vse ve─Źji vpliv na dru┼żbeno dogajanje ter jim dopu┼í─Źa┬á nemoralno ravnanje in izkori┼í─Źanje revnej┼íih dru┼żbenih slojev. Te dejavnike socialnega razslojevanja je potrebno in mogo─Źe odpravljati z ustrezno politiko, kar bi moral biti primarni cilj ne le v sedanji dru┼żbeni in gospodarski krizi. Treba je vzpostaviti dru┼żbeno in gospodarsko ureditev, ki bo omogo─Źila zmanj┼íevanje socialnih razlik, namesto da se te vse bolj poglabljajo.

4.

Osebno dostojanstvo je osnovna vrednota ─Źloveka in zato pravica vsakega posameznika. Zato ─Źlovek, ne kot posameznik ne kot skupina, ne more in ne sme biti zveden na sredstvo za doseganje ciljev in uveljavljanje interesov drugih posameznikov ali skupin. Vsak ─Źlovek je sooblikovalec in soustvarjalec v dru┼żbenih procesih, ki naj koristijo vsem ljudem. To velja ┼íe posebej za gospodarstvo. V kapitalisti─Źnem, zlasti neoliberalnem modelu gospodarstva je ─Źlovek in njegovo delo obravnavan zgolj kot proizvodno sredstvo in tak je tudi njegov polo┼żaj pri upravljanju gospodarstva in delitvi nove vrednosti. To je v nasprotju z dejansko vlogo delavca v gospodarstvu in s pravico do osebnega dostojanstva vsakega ─Źloveka.

Vzpostaviti je treba take dru┼żbene odnose, da bo osebno dostojanstvo vsakega ─Źloveka ohranjeno v vseh njegovih ┼żivljenjskih polo┼żajih, tudi v gospodarskem procesu.

5.

Gospodarstvo je temeljna dru┼żbena dejavnost, saj z ustvarjanjem dobrin, storitev in prese┼żne vrednosti ljudem zagotavlja eksistenco in omogo─Źa izvajanje vseh drugih za ┼żivljenje ljudi potrebnih dejavnosti. Te┼żimo za tem, da je gospodarstvo ─Źimbolj uspe┼íno. Vendar gospodarski uspeh ne sme biti cilj sam po sebi, temve─Ź je le sredstvo za doseganje vedno bolj┼íe kakovosti ┼żivljenja. Zato dobi─Źek ne more biti edino merilo uspe┼ínosti gospodarstva, niti u─Źinkovito gospodarstvo edino merilo uspe┼ínosti razvoja. Maksimiranje dobi─Źka na ra─Źun popolne eksisten─Źne odvisnosti zaposlenih od delodajalcev ni eti─Źno sprejemljivo, niti dolgoro─Źno u─Źinkovito. Uspe┼íno je stabilno gospodarstvo, ki omogo─Źa polno zaposlenost prebivalstva in s tem omogo─Źa kakovost ┼żivljenja vsem.

Da bi to dosegli, pa je potrebna pravi─Źnej┼ía delitev novo ustvarjene vrednosti. Pravi─Źnej┼ío delitev nove vrednosti je mogo─Źe dosegati tako, da: (1) je zagotovljena dostojna minimalna pla─Źa, (2) so pla─Źna razmerja eti─Źno sprejemljiva, (3) so vsi zaposleni ustrezno udele┼żeni pri dobi─Źku. Udele┼żba zaposlenih pri dobi─Źku se mora uveljaviti kot osnovna ─Źlovekova pravica.

Ni objektivnega merila za dolo─Źanje vrednosti dela. Dolo─Źanje cene dela zgolj na osnovi ponudbe in povpra┼íevanja delovne sile, posebej ┼íe v pogojih visoke brezposelnosti, ni eti─Źno sprejemljivo, saj delavca izvede na raven proizvodnega sredstva, omogo─Źa pa tudi manipulacije na trgu delovne sile. Prav tako ni eti─Źno sprejemljivo izkori┼í─Źati pripravljenost ljudi v de┼żelah z nizko ┼żivljenjski ravnijo, da delajo za zelo majhne pla─Źe. Primerno vrednost (ceno) dela je mogo─Źe dose─Źi in spreminjati le z dru┼żbenim dogovorom (dogovor med socialnimi partnerji), upo┼ítevajo─Ź pri tem raven splo┼íne razvitosti konkretnega gospodarskega obmo─Źja in socialnega okolja.

K uspe┼ínej┼íemu dru┼żbenemu in gospodarskemu razvoju in zmanj┼íevanju socialnih razlik pa prispeva tudi primerna dav─Źna politika, ki naj spodbuja vlaganja v razvoj na vseh podro─Źjih.

6.

Zakon ponudbe in povpra┼íevanja je temeljni regulator vrednosti proizvodov in storitev na trgu in optimalni kriterij za razmestitev gospodarskih vlaganj. A zakon ponudbe in povpra┼íevanja deluje u─Źinkovito samo v pogojih popolne konkurence. Zato podjetni┼íke oblike, povezave in aktivnosti, ki omogo─Źajo monopolni polo┼żaj in druge na─Źine obvladovanja┬á trga, izni─Źijo delovanje tr┼żnih zakonitosti in ne morejo biti dovoljene. Samo dr┼żava lahko v posebnih primerih, ki so v interesu celotne dru┼żbene skupnosti, sprejme ukrepe za uravnavanje trga.

Zakon ponudbe in povpra┼íevanja v pogojih globalizacije, ko je raven razvitosti med posameznimi deli globalnega gospodarskega prostora zelo razli─Źna, pa lahko deluje tudi neugodno z vidika zagotavljanja optimalnega razvoja. Sedanji model globalnega trga je ┼íe ena oblika siroma┼íenja prebivalstva v obmo─Źjih z razvitej┼íim gospodarstvom in izkori┼í─Źanja delovne sile v obmo─Źjih z manj razvitim gospodarstvom, kar pove─Źuje predvsem dobi─Źke velekapitala. S tega vidika bo treba korigirati sedanji sistem globalne gospodarske ureditve.

7.

Delo in kapital sta enakovredna proizvodna dejavnika. Osnovno gibalo napredka je ─Źlovekova ustvarjalnost. Dejansko le delo ustvarja novo vrednost in je temeljni izvor kapitala. Kapital, ki ni vklju─Źen v delovni proces (ki ni oplemeniten z delom), je mrtev. Lahko predstavlja vrednostno rezervo, a nove vrednosti sam po sebi ne prina┼ía. Kapital kot akumulacija neporabljene dodane vrednosti omogo─Źa hitrej┼ío izvedbo investicijskih projektov in pove─Źa u─Źinkovitost dela. Samo tako kapital prispeva k ustvarjanju nove vrednosti. Zato je prav, da sta pri delitvi dobi─Źka enakovredno zastopana tako delo kot kapital in sicer na osnovi ustrezno ovrednotenega vlo┼żka enega in drugega dejavnika.

8.

Vsak za delo sposoben ─Źlovek ima dol┼żnost in pravico delati, da si tako zagotovi sredstva za ┼żivljenje. Ljudem, ki iz zdravstvenih ali drugih objektivnih razlogov ne morejo delati ali ki ne po lastni krivdi izgubijo delo, mora dr┼żava iz solidarnostnih virov zagotoviti dostojno pre┼żivetje. Dr┼żava mora zagotavljati pogoje za ─Źim ve─Źjo stopnjo zaposlenosti. Najprej zato, ker se z delom ustvarja nova vrednost in dru┼żben napredek, a tudi zato, ker delo omogo─Źa ─Źloveku osebno dostojanstvo. Brezposelnost ┬ápa je tudi vir dru┼żbenih deviacij: kriminala, raznih odvisnosti in delomrzni┼ítva. ─îe v posebnih razmerah ni dovolj dela za vse, je sprejemljivo, da se skraj┼ía delovni ─Źas posameznika in tako dose┼że ve─Źji dele┼ż zaposlenih, obenem pa zmanj┼ía potreba po solidarnostni pomo─Źi nezaposlenim. Dr┼żava mora spodbujati tak┼íen tehnolo┼íki razvoj in inovativnost, ki prina┼ía nova delovna mesta.

Mo┼íki in ┼żenska, ki sta enakopravna na vseh podro─Źjih dru┼żbenega ┼żivljenja, imata na─Źeloma enakopravne mo┼żnosti za dostop do dela in sta upravi─Źena do enakega pla─Źila za enako zahtevno in enako uspe┼íno delo.┬á Enako kot vsako drugo pa mora biti dru┼żbeno priznano tudi specifi─Źno delo┬á ┼żenske kot┬á matere in vzgojiteljice.

9.

Solidarnost z revnimi in brezposelnimi ni zadosten ukrep za premagovanje rev┼í─Źine in nara┼í─Źajo─Źih socialnih razlik. Olaj┼ía sicer socialne stiske, ne omogo─Źa pa izbolj┼íanja dru┼żbenih razmer, ki te stiske povzro─Źajo. Socialnih razlik in socialnih stisk posameznikov seveda nikoli ne bo mogo─Źe povsem odpraviti, zato je spodbujanje in vzgoja ljudi za solidarnost potrebna in oblikovanje ustanov, ki organizirajo solidarnostne aktivnosti, nujno in naj bo dele┼żno tudi pomo─Źi dr┼żave. Vendar je premagovanje rev┼í─Źine in zmanj┼íevanje socialnih razlik mogo─Źe zagotavljati le z uspe┼ínim gospodarjenjem in ─Źim ve─Źjo stopnjo zaposlenosti ter s pravi─Źno delitvijo novo ustvarjene vrednosti.

10.

Vsak ─Źlovek ima pravico do zasebne lastnine proizvodnih sredstev, ki mu zagotavljajo lastno gospodarsko aktivnost in s tem eksistenco. Vsak ima tudi pravico do pove─Źevanja svojega premo┼żenja na po┼íten in eti─Źno sprejemljiv na─Źin (─Źe s tem ne o┼íkoduje drugih). Legitimna pa je tudi skupna lastnina, s katero upravljajo skupnosti (zadruge, kooperative, proizvodne skupnosti, agrarne skupnosti ipd.) po samoupravnih ali druga─Źe dogovorjenih demokrati─Źnih na─Źelih. Dr┼żavna lastnina je v bistvu skupna lastnina celotne nacionalne skupnosti in mora biti namenjena razvoju nacionalnega gospodarstva in podpirajo─Źih dejavnosti. Tega premo┼żenja ni mogo─Źe neposredno prelivati v dr┼żavni prora─Źun, ker s tem izgubi svojo gospodarsko funkcijo; prav tako ne dohodkov od tega premo┼żenja, razen tistega dela, ki ga prinese obdav─Źevanje. Zato z dr┼żavnim premo┼żenjem ne more upravljati dr┼żavna uprava ali politi─Źne skupine, pa─Ź pa od vlade neodvisna institucija. Ta postavlja strokovni mened┼żment, ki je osebno in konkretno odgovoren za uspe┼íno vodenje poslov.

Visoka koncentracija zasebne lastnine proizvodnih sredstev ni ugodna niti z gospodarskega vidika, ker omogo─Źa monopolne in druge odklone v delovanju trga ter uveljavljanje ozkih lastni┼íkih interesov pri poslovanju podjetij, niti s ┼íir┼íega dru┼żbenega vidika, ker ozkim skupinam omogo─Źa prevelik vpliv na politi─Źne in upravne strukture in odlo─Źitve. Zato je treba v podjetjih, ki niso v osebni in dru┼żinski lasti, zagotoviti zadostno razpr┼íenost lastni┼ítva in prepre─Źevati lastni┼íko koncentracijo podjetij, ki je namenjena zgolj ve─Źanju finan─Źne in posredno politi─Źne mo─Źi posameznikov.

Smiselno je, da delavci postanejo v ─Źim ve─Źjem obsegu solastniki podjetij, v katerih so zaposleni. S tega vidika je smiselno spodbujati in podpirati tudi ustanavljanje alternativnih oziroma novih oblik gospodarskega povezovanja posameznikov, ki nastajajo skozi socialna omre┼żja (kooperative, proizvodne skupnosti, mre┼że za prehransko samooskrbo, solidarnostne mre┼że ipd.).

Naravne dobrine pripadajo vsem ljudem. Na ravni dr┼żav oziroma nacionalnih skupnosti so skupna nacionalna lastnina. Prednostno pravico njihovega kori┼í─Źenja oziroma upravljanja z njimi imajo prebivalci obmo─Źja, kjer se dobrine nahajajo. Upravljanje z naravnimi dobrinami ne sme biti privilegij ali monopol dolo─Źenih┬á skupin in kdor z njimi upravlja, nima pravice zadr┼żati zase dobi─Źka, ki izhaja iz gospodarjenja s temi dobrinami.

11.

Primarna vloga bank in finan─Źnih ustanov je finan─Źno servisiranje realnega gospodarstva in potro┼ínje, ne pa kreditiranje lastni┼íkega prestrukturiranja podjetij in podobnih finan─Źnih transakcij v nerealnem sektorju. To je z narodnogospodarskega vidika malo u─Źinkovito in celo ┼íkodljivo, ─Źe je pokrito s tveganimi hipotekami. Dr┼żava mora prepre─Źevati tovrstno delovanje finan─Źnih ustanov, v nobenem primeru pa ne sme sanacije tako zavo┼żenih poslov pokrivati na breme davkopla─Źevalcev.

Smiselno je omogo─Źiti tudi oblikovanje finan─Źnih ustanov po zadru┼żnih na─Źelih, pri katerih bi bili njihovi komitenti obenem tudi njihovi ustanovitelji (─Źlani) in s tem solastniki.

12.

Ni smiselno, da sta pokojninska in zdravstvena blagajna integralni del dr┼żavnega prora─Źuna, saj gre za namenska sklada, ki ju po na─Źelu medgeneracijske vzajemnosti in solidarnosti (pokojninska) oziroma po na─Źelu solidarnosti (zdravstvena) oblikujejo dr┼żavljani za financiranje svojih specifi─Źnih potreb. Zato s premo┼żenjem teh skladov ne more upravljati dr┼żavna uprava ali politi─Źne grupacije, pa─Ź pa strokovni mened┼żment, ki je odgovoren posebej izvoljenim predstavnikom skupnosti dr┼żavljanov, ki oblikujejo in koristijo ta sklada. Poslovanje teh skladov ne more biti profitno naravnano, prese┼żki v poslovanju predstavljajo rezervo za prihodnost oziroma mo┼żnost za pove─Źanje obsega ali kakovosti storitev, ki jih financirata. ─îe ┼żeli dr┼żava preko teh skladov uveljavljati posebne ugodnosti za posamezne skupine dr┼żavljanov, naj za te prispeva posebna sredstva.

Dr┼żavljani imajo pravico, da si zdravstveno zavarovanje in zavarovanje za starost zagotavljajo deloma ali v celoti tudi po zasebnem zavarovalni┼íkem sistemu. Privatizacijo zdravstva je treba urediti tako, da ne pride do pretakanja ekonomskih koristi iz javnega v zasebni sektor.

13.

Vzgoja in izobra┼żevanje sta klju─Źna dejavnika oblikovanja osebnosti posameznika, s tem tudi oblikovanja med─Źlove┼íkih odnosov in temelj napredka na vseh podro─Źjih dru┼żbenega ┼żivljenja.

Dru┼żinsko vzgojo mora podpirati in nadgrajevati tudi vzgoja v ┼íoli in drugih dru┼żbenih ustanovah. Vzgoja mora posredovati in utrjevati eti─Źne norme, ki omogo─Źajo tvorno so┼żitje in sodelovanje med ljudmi, pozitiven odnos do dela, pa tudi oblikovati domoljubno ter narodno zavest, ki pomeni zavezanost slovenskemu jeziku, slovenski kulturi in slovenski zgodovini. Materin┼í─Źina je osnova osebne identitete.

Znanje je temeljno gonilo napredka, za posameznika vse pomembnej┼íi pogoj zaposlitve in s tem eksistence. Na splo┼ínem znanju o ┼żivljenju, svetu in dru┼żbi pa vsakdo gradi tudi svoj odnos do drugih in do sveta in si oblikuje tiste razse┼żnosti ┼żivljenja, ki presegajo svet gmotnih dobrin in dajejo ┼żivljenju polno kakovost. Vsakdo ima pravico do splo┼íne in poklicne izobrazbe. Naloga dr┼żave je, da organizira in financira splo┼íno in poklicno izobra┼żevanje mladih do vklju─Źno pete stopnje (srednja ┼íola). Dr┼żava naj omogo─Źi tudi izobra┼żevanje na univerzitetni ravni vsem, ki imajo za to interes in so sposobni. Zaradi visokih stro┼íkov tega izobra┼żevanja pa je z nacionalnega vidika smotrno, da je to izobra┼żevanje racionalno in u─Źinkovito, zato naj ne bo brezpla─Źno. Da pa bo dostopno vsem zainteresiranim, naj dr┼żava vsakemu ┼ítudentu, ki nima lastnih sredstev,┬á zagotovi ugodno ┼ítudijsko posojilo, ki ga bo vrnil, ko se bo zaposlil. Obseg in na─Źin vra─Źanja naj spodbuja prizadevanje za ─Źim bolj┼íi ┼ítudijski uspeh.

Vzgojo in izobra┼żevanje na vseh ravneh lahko organizirajo tudi nedr┼żavne ustanove ali zasebniki. ─îe upo┼ítevajo dru┼żbeno dogovorjen oziroma normativno dolo─Źen izobra┼żevalni program, naj imajo pravico do sofinanciranja s strani dr┼żave.

14.

Mladi so nosilci dru┼żbenega razvoja. V kriznih gospodarskih razmerah pa so postali ena najbolj prizadetih socialnih skupin. Pomanjkanje delovnih mest in slabe mo┼żnosti za samozaposlovanje onemogo─Źajo njihovo ekonomsko in socialno osamosvojitev in enakopravno vklju─Źevanje v dru┼żbo, kar ustvarja pri mladih ob─Źutek neperspektivnosti, ki vodi v apatijo in nemalokrat tudi v razli─Źne oblike odvisnosti in dru┼żbene izklju─Źitve. Vse to pogosto negativno vpliva tudi na demografsko stanje prebivalstva. Iz teh razlogov moramo tudi z ukrepi dr┼żave omogo─Źati pogoje za uspe┼íen razvoj mladih, jim pomagati pri re┼íevanju prvega stanovanjskega problema ter prednostno zagotavljati nova delovna mesta.

Prav tako pomemben dejavnik razvoja pa je tudi prenos izkušenj starejših generacij na mlajše. Zato je treba spodbujati medgeneracijsko sodelovanje in strpnost v odnosih med generacijami.

15.

Ohranjanje in krepitev narodne identitete (istovetnosti) v vseh njenih razse┼żnostih je osnovni pogoj obstoja in razvoja narodne skupnosti, klju─Źni element njene razpoznavnosti in temeljni razlog nacionalne politi─Źne suverenosti.

Kulturna razse┼żnost identitete se izra┼ża in ohranja z dosledno uporabo in razvojem narodnega jezika v vseh njegovih funkcijah, z umetni┼íkim ustvarjanjem v doma─Źem jeziku (literatura) oziroma na podlagi narodnega kulturnega izro─Źila, z ohranjanjem kulturne in etnografske dedi┼í─Źine, s preu─Źevanjem narodne zgodovine in njenim vklju─Źevanjem v vzgojni in izobra┼żevalni proces. Raba slovenskega jezika mora ostati neokrnjena tudi v visoko┼íolskem izobra┼żevanju in znanosti. To pa ne izklju─Źuje nujne ve─Źjezi─Źnosti predvsem izobra┼żencev in odprtosti za tuje kulturne vplive, vklju─Źevanje v mednarodne kulturne, znanstvene in izobra┼żevalne tokove.

Kulturna razse┼żnost identitete vklju─Źuje tudi intelektualno identiteto, ki se ka┼że v znanstvenih in tehnolo┼íkih dose┼żkih nacionalnih znanstvenih ustanov, razvojnih ustanov in skupin ter posameznikov ter v intelektualni lastnini slovenskih ustanov in posameznikov. Treba je na vseh ravneh spodbujati te dejavnosti, intelektualne dose┼żke v najve─Źji mo┼żni meri vklju─Źevati v doma─Źo gospodarsko dejavnost in dru┼żbeni proces, pri promociji in prodaji teh dose┼żkov v tujini pa poudarjati na┼í izvor. Ceniti moramo na┼íe intelektualne dose┼żke.

Gospodarska identiteta pomeni, da ima narodna skupnost oziroma njeni posamezniki v lasti in upravljanju gospodarske zmogljivosti in vire, ki so klju─Źnega pomena za eksistenco, ter da svoj razvoj naslanja prvenstveno na lastne vire in lastno znanje. Narodna skupnost, ki nima lastne gospodarske osnove, je slej ko prej prisiljena v gospodarsko podrejenost, odvisnost od tujih lastnikov in izgubo politi─Źne samostojnosti. Gospodarska identiteta pa ne izklju─Źuje odprtosti za tuja vlaganja, ─Źe s tem niso ogro┼żeni nacionalni gospodarski interesi in zaposlitvene mo┼żnosti doma─Źega prebivalstva.

Prostorska identiteta je zagotovljena, ko narodna skupnost poseljuje strnjeno ozemlje, ki je v individualni ali skupni lasti njenih pripadnikov. Lastno ozemlje je klju─Źni pogoj za obstoj narodne skupnosti in za pridobitev oziroma ohranitev njene politi─Źne suverenosti (dr┼żavnosti), pa tudi za ohranitev in utrjevanje njene kulturne in gospodarske identitete. Zato zanemarjanje skrbi za zavarovanje in ohranitev narodnega ozemlja pomeni resno zapostavljanje nacionalnih interesov.

Prostorska identiteta je okrnjena tudi, ko posamezniki, lokalna skupnost ali dr┼żava prodaja zemljo tujim subjektom, ┼íe posebno v primerih, ko se ti ne vklju─Źijo v nacionalno skupnost. Vzrok za prodajo pri posameznikih so praviloma njihova gmotna stiska ali slabe razvojne perspektive doma─Źega obmo─Źja, kar spodbuja k odseljevanju. Naloga dr┼żave je, da v prvem primeru vzpostavi tak mehanizem zagotavljanja socialne varnosti, da se ta kompenzira s prenosom nepremi─Źnega premo┼żenja v nacionalno last, ─Źetudi ni vedno mogo─Źe dose─Źi popolnega vrednostnega nadomestila; v drugem primeru pa, da zlasti z zagotavljanjem ─Źimbolj enakomernega razvoja celotnega obmo─Źja dr┼żave odpravlja vzroke za odseljevanje in depopulacijo.

Kadar je za spodbujanje tujih vlaganj potrebno tujim investitorjem zagotoviti zemlji┼í─Źa, naj se namesto prodaje to raje zagotovi v obliki zakupa za celotno ┼żivljenjsko dobo investicije.

Slovenci v zamejstvu in zdomstvu so integralni del na┼íega narodnega telesa. Slovenska dr┼żava naj jim pomaga pri ohranjanju vseh razse┼żnosti njihove nacionalne identitete.

16.

Prese─Źi je treba obliko posredne demokracije, kjer dejansko politi─Źne elite v imenu ljudstva odlo─Źajo prvenstveno v korist bogatih in politi─Źno mo─Źnih. Volilni sistem in politi─Źna praksa, ki omogo─Źa posameznikom prakti─Źno neomejene mandate na poslanskih in mnogih drugih funkcijah, nista demokrati─Źna. Slaba udele┼żba na volitvah in referendumih je zanesljiv znak prepri─Źanja volivcev, da je v sedanji obliki formalne demokracije njihov vpliv na odlo─Źanje zanemarljiv. Demokracijo je treba pribli┼żati ljudem. V tem smislu je treba:
(1) zagotoviti neposredne volitve ustreznih kandidatov v predstavni┼íka telesa bodisi z obveznim preferen─Źnim glasom na kandidatnih listah politi─Źnih strank, ali z mo┼żnostjo kandidiranja neodvisnih kandidatov;
(2) omejiti opravljanje vseh politi─Źnih in vodilnih upravnih funkcij na najve─Ź dva mandata;
(3) v predvolilnih kampanjah vsem kandidatom zagotoviti enake mo┼żnosti nastopanja (predstavljanja njihovih programov); zato je treba spremeniti sedanji na─Źin financiranja predvolilne kampanje, ko politi─Źne stranke pridobivajo denarna sredstva s povezovanjem s centri gospodarske mo─Źi, katerim zagotavljajo politi─Źne protiusluge; financiranje predvolilne kampanje naj zagotovi dr┼żava za vse kandidate v enakem obsegu;
(4) kjer je mogo─Źe in smiselno, naj se upravljanje s skupnimi zadevami prenese po na─Źelu subsidiarnosti, z dr┼żavne na ni┼żjo raven oziroma na raven interesnih skupnosti.

17.

Dr┼żava je normativni, nadzorni in upravni sistem za izvajanje zadev skupnega pomena. V demokrati─Źni ureditvi dr┼żava ne more biti avtonomen sistem za obvladovanje in usmerjanje dru┼żbenih procesov v interesu posameznih skupin, pa─Ź pa mora omogo─Źati in usklajevati interese vseh dr┼żavljanov. Pri tem naj ┼í─Źiti socialno ┼íibkej┼íe dru┼żbene sloje pred interesi socialno mo─Źnej┼íih skupin, saj imajo te mo─Źnej┼íe vzvode mo─Źi za uveljavljanje svojih interesov. Dr┼żava mora delovati u─Źinkovito in racionalno in naj ─Źimbolj poenostavlja birokratske postopke.

Potrebno je dvigniti ugled dr┼żave in njenih ustanov. To bo mogo─Źe dose─Źi predvsem z ve─Źjo u─Źinkovitostjo dr┼żavne uprave in vseh dr┼żavnih ustanov. Za to so najbolj odgovorni izvoljeni in imenovani funkcionarji in celotna dr┼żavna uprava. Pri tem imajo ┼íe posebej pomembno vlogo nadzorni organi, organi pregona in sodi┼í─Źa, ki morajo dosledno uveljavljati visoka eti─Źna na─Źela.

Oblike in na─Źini delovanja

Gibanje za dru┼żbeno prenovo SINTEZA bo delovalo kot civilno dru┼żbena skupina, ki bo:
ÔÇó spremljala in v duhu opredeljenih programskih na─Źel in izhodi┼í─Ź kriti─Źno presojala dru┼żbeno dogajanje v Sloveniji;
ÔÇó zavzemala stali┼í─Źa do dru┼żbenih pojavov, do predlogov in stali┼í─Ź drugih civilnih skupin, do delovanja in ukrepov dr┼żavnih ustanov;
ÔÇó oblikovala predloge za re┼íevanje nastalih problemov ter ┬ásodelovala pri oblikovanju in uresni─Źevanju razvojne vizije Slovenije;
ÔÇó svoja stali┼í─Źa in predloge posredovala javnosti in pristojnim dr┼żavnim organom;
ÔÇó se z demokrati─Źnimi oblikami javnega delovanja zavzemala za uresni─Źitev svojih stali┼í─Ź in predlogov;
ÔÇó z razli─Źnimi oblikami osve┼í─Źanja, informiranja in izobra┼żevanja ┼íirila svoje ideje in dejavnost in tako ─Źim ┼íir┼íi krog prebivalstva usposabljala za aktivno sodelovanje v gospodarskem procesu in demokrati─Źnem upravljanju dru┼żbe;
ÔÇó spodbujala in razvijala ┼ítudijsko in raziskovalno dejavnost na podro─Źjih, ki so pomembna za razvoj dru┼żbenih odnosov;
ÔÇó se vklju─Źevala v organizacije in ustanove s podobnim programom in na─Źini delovanja.

Zavedamo se, da je predstavljeni program dru┼żbene prenove obse┼żna in zahtevna naloga in ga bo mogo─Źe uresni─Źiti le postopoma in s premagovanjem odpora centrov politi─Źne in kapitalske mo─Źi, ki niso naklonjeni dru┼żbenim spremembam in krnjenju privilegijev.

Slovenija sama zaradi vpetosti v evropske in svetovne gospodarske in politi─Źne integracije ne bo mogla hitro izpeljati vseh potrebnih sprememb. Vendar ni pomembno, kdaj bomo uresni─Źili ta model. Nujno je, da ┼że danes oblikujemo uresni─Źljivo alternativo sedanjemu stanju, da prepri─Źamo ljudi v nujnost sprememb in v mo┼żnost bolj pravi─Źne, humane in gospodarsko stabilne ureditve, slone─Źe na trajnostnem in ekolo┼íko vzdr┼żnem razvoju. Vsak tudi najmanj┼íi dose┼żek v tej smeri bo pomenil velik uspeh in bo osmislil na┼íe delovanje.

Ta program ne vsebuje poglobljene analize aktualnih problemov in ne ponuja popolnih re┼íitev. ┼Żeli biti predvsem izziv za ustvarjalno razmi┼íljanje o vzrokih te┼żav, s katerimi se sre─Źujemo, o ┼żeleni smeri razvoja na┼íe dru┼żbe in o potrebnih ukrepih. ┼Żeli pa biti tudi spodbuda vsem, ki podobno razmi┼íljate o na┼íi skupni prihodnosti, da se gibanju pridru┼żite. Skupaj bomo uspe┼íneje iskali poti in re┼íitve ter od odgovornih politikov in dr┼żavnih ustanov odlo─Źno zahtevali ukrepe za bolj┼ío dru┼żbeno ureditev.

Dokument je bil sprejet v oktobru 2011. Izdelala ga je iniciativna skupina na osnovi osnutka, ki ga je pripravil dr. Matija Kova─Źi─Ź v marcu 2011.