Spoštovani poslanci!
Smo aktivni državljani, ki nam je mar za naš jezik in kulturo, temelja težko priborjene državnosti. Zdaj jezik ogrožamo še sami s svojo pravno ureditvijo, zato smo se odločili, da izrazimo veliko ogorčenje glede predloga za sprejem uzakonitve manjšinskih pravic za narode bivše Jugoslavije, ki bivajo v Sloveniji, ter predloga in uzakonitve pravice izbire jezika, v katerem bi se učenci, dijaki in študenti želeli izobraževati, oz. pravice do učenja svojega maternega jezika in kulture v okviru izbirnih vsebin v osnovni šoli. Posledice uzakonjenja teh dveh predlogov bi bile za naš že tako identitetno ogroženi narod katastrofalne. Ne samo v izvedbenem smislu (poučevanje v 6 dodatnih jezikih v osnovni šoli, morda celo v vrtcu), ampak tudi v identitetnem smislu:
Upamo, da se zavedate, da s takimi pravnimi rešitvami kršite 3. člen ustave RS, ki pravi: “Slovenija je država vseh svojih državljank in državljanov, ki temelji na trajni in neodtujljivi pravici slovenskega naroda do samoodločbe.”
Nadalje pa v 11. členu ustava določa: “Uradni jezik v Sloveniji je slovenščina. Na območjih občin, v katerih živita italijanska ali madžarska narodna skupnost, je uradni jezik tudi italijanščina ali madžarščina.”
Ekonomski migranti niso nikdar niti v EU niti v ZDA postali avtohtona manjšina, tako tudi ne morejo postati na našem ozemlju. Pomembneje je, da se ukvarjate z zagotavljanjem pravic avtohtonih manjšin Slovencev na ozemlju, ki je sedaj zunaj Slovenije, saj so Slovencem kratene pravice v vseh sosednjih državah.
Sklicevanje na mednarodne resolucije in opozarjanje na diskriminacijo ekonomskih migrantov iz republik nekdanje Jugoslavije je več kot za lase privlečeno; nikjer v sodobnih demokracijah niso ekonomski migranti tako visoko na družbenih lestvicah in tako vpeti v vse pore družbe kot pri nas, tudi kulturno lahko svobodno ustvarjajo. Nihče jih ne diskriminira. Slovenski jezik pa je vrednota in je temelj obstoja slovenskega naroda, obstoja naše tradicije ter obstoja naše države, zato se z njim ni igrati.
Edino smiselno in prav bi bilo, da poskrbite za čim boljše pogoje integracije legalno priseljenih in njihovih potomcev, da se le-ti čim prej naučijo slovenskega jezika in se poučijo o slovenski kulturi ter se tako enakopravno vključijo v slovensko družbo in izobraževalne procese. Tako to počnejo na primer v Italiji, Avstriji, Nemčiji in Švici, po katerih se radi zgledujemo! Prisluhnite končno že obupanim in nemočnim ravnateljem in učiteljem, ki imajo v šolskih klopeh ogromno otrok, ki se zaradi neznanja jezika sploh ne morejo vključiti v pouk. Strokovnjaki z ministrstva in fakultet, ki nimajo nikakršnega stika z resničnim dogajanjem na šolah, menijo, da bi pripravljalnice slovenskega jezika pomenile segregacijo, učitelji pa trdijo, da se segregacija učencev tujcev dogaja ravno sedaj!
Seveda nihče ne nasprotuje, da se posamezne skupnosti samoorganizirajo in v okviru svojih združenj ohranjajo svoj jezik in kulturo, tako kot to počno Slovenci povsod po svetu. Vendar pa morajo hkrati vsi priznavati prevladujočo kulturo in jezik države, kamor so se preselili.
Tudi v vseh državah nekdanje Jugoslavije se nahaja številna slovenska manjšina, ki se samoorganizira v društvih, a tem državam še na pamet ne pade, da bi jim priznale pravico do izobraževanja v slovenskem jeziku v javnem šolskem sistemu. Kolikor vemo, je tudi državna podpora samoorganiziranim društvom slaba. Celo na Hrvaškem, kjer po popisu iz leta 1910 obstaja ogromna avtohtona slovenske manjšina, jim izobraževanja v slovenskem jeziku v javnem izobraževalnem sistemu ne omogočajo niti v fakultativnem smislu.
Če bi se že odločali za večjo podporo javno podprtemu fakultativnemu pouku jezikov in kulture nekdanje Jugoslavije v okviru samoorganiziranih skupnosti, torej v okviru nevladnega, ne pa javnega sektorja, bi bilo to lahko samo na podlagi dvostranskih sporazumov, v okviru katerih bi posamezna država omogočila enako učenje slovenski manjšini v njihovi državi.
Ali smo res tako malo zavedni, da bomo potem, ko smo končno pridobili samostojnost, za katero so se stoletja borili naši predniki, spremenili v neko multikulturno državo?
Opozarjamo vse poslance, da boste osebno odgovorni za posledice, če boste glasovali za takšne zakone, kajti narodovega mandata za to nimate!
Prav bi bilo, da bi se zavzeli za to, da bi v vzgojni proces od vrtca do srednje šole uvedli več spoznavanja naših korenin, naše bogate kulturne dediščine, naših vrednot, naših običajev, skratka – naše identitete. Ljudstvo, ki ne pozna svojih korenin in ne spoštuje svojega jezika, se lahko hitro izgubi v viharjih zgodovine!
Iniciativa za ohranjanje slovenskega jezika in identitete
Gospa Zdenka Marija Kovač je utemeljila svojo prošnjo predvsem s pravne plati, medtem ko se je je v vsebinskem smislu le dotaknila. A pravna regulativa je le emanacija resnične vsebine.
Moja malenkost zato poskuša načeti še vsebinsko plat.
Mojih najboljših 15 delovnih let sem preživel v drugih republikah FLRJ-SFRJ in imel po službeni poti odlične stike z vsemi narodi in narodnostmi bivše države. Tudi sedaj vzdržujem z nekaterimi od njih dobre prijateljske odnose. S takšno legitimacijo smem podpreti stališče, da ni nikakršne potrebe po uvajanju učenja jezikov bivše države v slovenski učni načrt. Tisti, ki to zahtevajo, niso dovolj razgledani, ali pa sledijo slabim namenom.
Naši slovenski predniki so bili po svoji življenjski kulturi mnoga stoletja privlačen vzor za ljudstva, ki so se gibala čez ta ozemlja, oz. prišla v stik. Mnoga so prevzela kulturo staroselcev in se dandanes istovetijo s slovenskim narodom, čeprav bi genetska slika morda kazala drugače. Tudi današnji slovenski življenjski slog v smislu strpnosti je za prišleke večinoma privlačen in se mu praviloma kmalu prilagodijo ter z njim poistovetijo. Nimajo razloga, da bi poudarjali kulturo svojih prejšnjih postojbin, ali jo celo povzdigovali nad slovensko.
Trenutno je v učni načrt (7. in 8. razred) naših osnovnih šol uveden predmet DOMOVINSKA IN DRŽAVLJANSKA KULTURA IN ETIKA – Predmetnik je bil določen na 233. seji SSSI, dne 18. 1. 2024. O programu tega predmeta bi morali biti poučeni vsi učitelji od 1. razreda naprej; tudi izvajati bi ga morali za to usposobljeni učitelji. Ne bi se smelo dogajati, kot je bilo (1952) z uvedbo predmeta Moralna vzgoja, ko so se nekateri iz njega norčevali in ga sabotirali.
Duh omenjenega uvedenega predmeta lahko hitro prežame vse učence in ti se lahko kmalu privadijo na jezik ter navade svojega bivalnega okolja (četudi novega). Poznamo veliko primerov, ko se po imenih ljudi lahko sklepa na prišleke, a po njihovem vedenju izkazujejo vse znake slovenske kulture in državnosti.
Predlagam, da sotrudniki SINTEZE podprete pobudo Zdenke Marije Kovač.
Pred leti je predsednik Avstralije dejal: v naši domovini je vsakdo dobrodošel, vendar se mora prilagoditi naši kulturi.
Ta svet in družba gre trenutno v smeri, kjer sta človek in kultura na drugem mestu, na prvem pa naj bi bil kapital, ki mu je treba omogočiti, da se s seljenjem delovne sile, čimhitreje oplaja. Vpliv prihaja seveda s strani USA multinacionalk, za katere je druga kultura in drug jezik od angleškega le strošek, svojega pa preko “Holivudske kulture” profitabilno širijo. Nujno je razumeti, da je ohranjanje kultur in jezikov avtohtonih narodov prioritetna naloga držav in sta bogastvo in sreča sveta skrita v raznolikosti teh kultur in jezikov. Slovenija ima torej posebno (svetovno) odgovornost pri ohranjanju slovenščine, slovenske kulture, tradicije in zgodovine, pri čemer je jezik v izobraževalnem procesu še posebej pomemben – najbolj v vrtcu. Od prišlekov se pričakuje, da pomagajo ne samo ekonomsko, ampak tudi kulturno in najmanj kar je je, da se za začetek čimprej naučijo jezika avtohtonih narodov.