Nadzor oblasti – osrednji problem demokracije.

Demokracija je eden modelov upravljanja države, njeno nasprotje pa je avtokratsko vladanje. Večina nas je naklonjena demokraciji,  a žal ta vse slabše deluje in posledično se krepi avtokracija, pa ne zgolj pri nas. Teh sprememb so le redki veseli in večina še vedno upa v prenovo demokracije, ki naj bi zagotovila njeno normalno delovanje. Da bo to možno doseči, je potrebno najprej prepoznati vzroke, zakaj nam je tako resno obolela. O tem je več povedanega v naslednjih vrsticah.

Da sem se lotil tega pisanja, me je spodbudil komentar, ki ga je Janez Krnc pod naslovom «Lahko s pravilno diagnozo obnovimo demokracijo?« objavil 2.12.2021 v Dnevniku. Po njegovi razlagi, če sem jo pravilno razumel, je za šibkost demokracije kriv kapital, ki si spričo njegove vse večje družbene moči pospešeno podreja upravljanje države. Temu mnenju ne oporekam, a me ne zadovoljuje povsem. Meni je namreč bližja razlaga, da je za obolelost demokracije predvsem kriva neprimerna sistemska ureditev, po kateri jo izvajamo, to njeno slabost pa kapital spretno in učinkovito zlorablja. O tem, kje je ta sistemska ureditev izrazito šibka, več v nadaljevanju.

Sistem demokracije ločuje tri vrste oblasti: zakonodajno (parlament), izvršno (vlada) in sodno oblast. Vse tri je potrebno, če naj demokratično in učinkovito delujejo, nadzirati. Pomembno vlogo pri tem nadzoru imajo javna občila in zato ta ne smejo biti odvisna od politike. Tudi sama sodna oblast je organ nadzora, ki poleg drugega nadzira tudi zakonodajno in izvršno oblast. Nadzor teh dveh oblasti je še posebno pomemben, o tem pa naslednje:

  • Za nadzor zakonodajne oblasti so najbolj pristojni volivci. izvajajo pa ga v treh oblikah. Najprej tako, da za člane parlamenta (poslance) volijo le preverjeno kompetentne osebe (primerno usposobljene in etično nesporne), drugič tako, da poslanci svojim volivcem neposredno odgovarjajo za svoje delovanje, tretjič pa z referendumi, na katerih se volivci opredeljujejo do vprašljivih odločitev zakonodajne oblasti.
  • Ključni nadzor izvršne oblasti izvaja parlament, ta pa je učinkovit le v primeru, če so člani parlamenta neodvisni od nosilcev izvršne oblasti.
  • Zaradi velike vloge nadzora se politično oblast nadzira še preko specializiranih organov. Pri nas so poznani predvsem trije taki organi: računsko sodišče, protikorupcijska komisija, fiskalni svet.

Brez učinkovitega nadzora politične oblasti ni dobre demokracije oziroma drugače povedano: za slabo delovanje demokracije je praviloma največ kriv slab nadzor zakonodajne in izvršne oblasti. Oglejmo si, kje je naša sistemska ureditev demokracije glede nadzora še posebno šibka.

Najprej o zakonodajni oblasti. Njen nadzor pretežno urejata volilna zakonodaja ter zakon o referendumu. Za volilni zakon se že od osamosvojitve države sem ve, da je neprimeren, saj močno omejuje vpliv volivcev na sestavo parlamenta in nadzor njegovega delovanja, pa tudi sicer je najbolj zaslužen za strankokracijo, to je za nedemokratično vladavino naših političnih strank. Podobno je za nadzor oblasti neuporaben tudi zakon o referendumu. Oba zakona bi bilo potrebno temeljito prenoviti. Žal se to doslej ni zgodilo, saj politične stranke potrebne spremembe zavračajo, kar ni težko razumeti; spremembe bi jim močno omejile materialne in druge koristi, ki jim  jih prinaša sedanja ureditev.

O nadzoru izvršne oblasti oziroma vlade pa naslednje. V Sloveniji vlado oblikujemo po modelu običajne koalicije, po katerem vladi predseduje vodja stranke, ki je na volitvah dobila  največ glasov. Model najprej razdeli parlament v dva podobno velika dela, to je koalicijo in opozicijo, koalicija pa potem vlado nekritično podpira, opozicija pa ji vladanje kolikor je mogoče otežuje. Resen nadzor izvršne oblasti je ob taki ureditvi praktično nemogoč, kar se odraža v neučinkovitosti  naših vlad. Delitev  politike na koalicijo in opozicijo pa povzroča vsaj v našem okolju še eno nemajhno težavo: politiko škodljivo razdvaja, preko nje pa tudi širšo družbo, kar demokratično upravljanje države še dodatno otežuje.

Ugotavljamo torej, da v Sloveniji svojo politično oblast slabo nadziramo. Zato je ta neučinkovita, deluje neetično, se na veliko poslužuje korupcije ter ustvarja okolje, ki je naklonjeno krepitvi avtokracije in se ta tudi že nevarno krepi. Te, za naš narod vse bolj tragične razmere, je možno v velikem delu sanirati že zgolj z dvema  spremembama sistemske narave: s temeljito prenovo volilne zakonodaje ter s spremembo modela, po katerem danes oblikujemo vlado. Predlog prenovljenega volilnega zakona je pravkar pripravila civilna družba (Svet za prenovo volilne zakonodaje), sedanji model »sredinske« koalicijske vlade pa naj bi zamenjal model velike  koalicije, najbolje po zgledu Švice. Žal pa ostaja za sedaj nerazrešen osrednji problem te prenove, to je, kako obiti poenoteno nasprotovanje političnih strank, da svojo šepavo in sedaj tudi ogroženo demokracijo sploh saniramo.

Andrej Cetinski, Sinteza

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.