Civilna družba in Državljanska koalicija

Bodo demonstracije izzvenele ali bodo spodbudile potrebne družbene spremembe?

– Pobuda za iskanje boljših rešitev –

Prva faza protestov se končuje. Iz spontanih demonstracij, razočaranja, jeze, nezadovoljstva in strahu ljudi, se lahko rodi novo le na ta način, da se vse te energije povežejo, organizirajo in nastopijo z jasnim programom. Predstavljamo predlog, ki lahko služi kot izhodišče za iskanje poti in ciljev druge faze protestniškega gibanja. Dokončni program in model uresničitve bi morala oblikovati in sprejeti spodaj predlagana “Državljanska koalicija”.

Ker obstoječa vodstvena elita sama ne bo spremenila načina in okolja delovanja, se mora protestniško gibanje – če želimo, da bodo imeli protesti neposreden dolgoročni učinek – organizirati kot “alternativna politična sila” in izdelati mora konkreten “Program za spremembe”. Ključno pa je, da se ta (alternativna politična sila) ne odtuji od svoje izhodiščne baze.

Civilna družba (aktivni državljani in civilno-družbene organizacije) je edina sila, ki je sposobna narediti družbene spremembe, ki jih državljani zahtevajo – ne le ekonomske, temveč tudi v smeri dvigovanja vseh vidikov kakovosti življenja in dostojanstva človeka. Pojavila pa se bo množica starih in novih političnih strank, ki bodo poizkušale izkoristiti družbeni kapital, ki ga je ustvarilo spontano gibanje družbenih množic, vendar je nerealno pričakovati, da bo kar od nekod prišla neka nova politična elita, ki bo iskrena in trajno poštena.

Zato so zdaj pred civilno družbo tri pomembne naloge:
1. Povezati ogromno željo, energijo in moč družbenih gibanj v neko organizirano celoto,
2. Izdelati politični program, ki ga imenujmo Program za spremembe,
3. Pripraviti kandidatno listo za naslednje parlamentarne volitve.

Ad.1. Predlagamo sestanek vseh “gibanj za spremembe” in vzpostavitev “koalicije za razvoj” (možno ime – Državljanska koalicija). Vsa sodelujoča gibanja ostanejo v svojih osnovnih dejavnostih popolnoma samostojna in organizacijsko neodvisna. Sodelujoča gibanja v skupni organizacijski odbor Državljanske koalicije imenujejo le svojega predstavnika. V skupnem organizacijskem odboru se odloča po principu “en član-en glas”. Edino obvezujoče pravilo je upoštevanje stališč pridobljenih “na terenu”. Način delovanja in povezave z državljani je povzet po načinu delovanja internetnih skupnosti, televotinga, ipd. Lista gibanj in sodelujočih državljanov v skupnem organizacijskem odboru mora biti odprta, da se lahko zajame čim širši krog pozitivno razmišljajočih ljudi in omogoči zainteresiranim pristop tudi kasneje.

Ad.2. Osnovne teze Programa za spremembe
– Prenova političnega in upravljavskega prostora v smislu razumevanja, da s prihodom na oblast ne pridobiš PRAVICE za prisvajanje, temveč OBVEZO in ODGOVORNOST za blaginjo in razvoj vseh državljanov ter naroda in države kot celote. Odpreti je treba prostor ljudem z voljo in znanjem, ki se preverjeno držijo temeljnih moralnih in etičnih načel, ki so preverljiva “na terenu” in izglasovana po principu internetnih skupnosti. Sposobni morajo biti uveljavljati družbene vrednote sloneče na poštenju in družbeno odgovornem ravnanju. Zato so potrebni bistveni posegi v način izvolitev in imenovanj ter kontrolnih in nadzornih mehanizmov. Potrebno je uveljaviti trajno učinkovit nadzor elit.
– Vloga (odgovornost in skrb) države ni omejena le na varovanje življenja, svobode in zasebne lastnine. Ekonomska, socialna in okoljska nasprotja so tako globoka in take narave, da jih z neoliberalnim modelom družbeno-ekonomskih odnosov ni mogoče odpraviti in s tem tudi ne vzrokov krize. Temeljni vzrok krize je namreč v nepošteni delitvi nove vrednosti. Potrebno je tudi dosledno obračunati s sistemsko korupcijo za nazaj in vzpostaviti ustrezna varovala za naprej.
– Preboj razvojne blokade družbe in gospodarstva ter vzpostavitev široke koalicije za razvoj. Potrebno je doseči nov optimizem in zaupanje v nov razvojni koncept. To pa zahteva spremembo razmišljanja in obnašanja v celotnem družbenem in političnem prostoru. Nov razvojni koncept je lahko sprejet le v soglasju s koalicijo, opozicijo, gospodarstvom, sindikati in civilno družbo. Za uspešen gospodarski, kulturni in družbeni razvoj je potrebno dvigniti tudi ugled države in njenih ustanov. To pa je možno le z upoštevanjem visokih etičnih norm in odločanjem po vesti in očitno ne po strankarski disciplini.

Ad.3. Lista kandidatov in nato poslancev Državljanske koalicije
Cilj, ki ga želimo doseči je, da bi se na vseh političnih in drugih vplivnih funkcijah (vključno z zaposlenimi v državni upravi) izvajalci obnašali družbeno odgovorno. To pomeni, da so v njihovi praksi normalna načela odgovornosti, preglednosti delovanja, etičnosti (poštenosti in zanesljivosti), spoštovanje vladavine prava, človeških pravic, mednarodnih pravil obnašanja (poštenega in ne neoliberalno enostranskega) in interesov vseh deležnikov.
Realno je pričakovati, da do naslednjih volitev ne bo sprememb volilne zakonodaje, zato moramo izhajati iz obstoječe zakonodaje. Zato Državljanska koalicija organizira izbor kandidatov za volilno kandidatno listo s pomočjo internih volitev. Izbrani kandidati morajo biti kompetentni in samostojni ter nevezani na mnenje nikogar, a hkrati odgovorni civilni družbi in vsem državljanom. Torej je cilj priprave kandidatne liste ta, da bodo na njej ljudje:
– ki bodo izbrani po zelo odprtem in demokratičnem postopku,
– ki bodo kompetentni in socialno inteligentni,
– ki so že izkazali, da jim je mar za javni interes,
– ki ne bodo direktni predstavniki nobene civilno-družbene organizacije, ali bili “nagrajeni” npr. za sodelovanje v Državljanski koaliciji,
– ki ne bodo od nikogar, pač pa od vseh.
To je nekaj osnovnih kriterijev, ki bi jih objavili ob javnem poziv državljanom za predlaganje imen za uvrstitev na kandidatno listo Državljanske koalicije. Evidentiranje bi se izvajalo po principih “televotinga in spletnih skupnosti”. Vodilni člani civilno-družbenih organizacij, ki sodelujejo v Državljanski koaliciji, ne morejo priti na kandidatno listo, saj mora civilna družba ostati trajno delujoča in sama ne sme vstopiti v parlament. Mora pa vsem državljanom omogočati transparenten nadzor (dajanje predlogov in kontrola) nad delovanjem in glasovanjem svojih poslancev. To je pomembno, saj bo družbeno odgovorno obnašanje izvoljenih poslancev ključni parameter pri ponovnih internih volitvah na kandidatno listo.

6 thoughts on “Civilna družba in Državljanska koalicija

  1. Načeloma zelo dober program, samo način delovanja me moti. Dobro je to, da gibanja ostanejo neodvisna, ustavi se mi pri členu: “Sodelujoča gibanja v skupni organizacijski odbor Državljanske koalicije imenujejo le svojega predstavnika. V skupnem organizacijskem odboru se odloča po principu “en član-en glas”.”

    Šlo bo za skupek velikega števila gibanj – nekatera gibanja z več sto, morda več tisoč podporniki, nekatera morda z 10 člani. Ali je to res najboljši način delovanja?

  2. To je izhodiščna pobuda, kako vpeljati civilno družbo v proces upravljanja države in kako zmanjšati ekskluzivno moč strankokracije, ki nas je pripeljala, kjer smo. Na skupnem organizacijskem odboru sodelujočih gibanj in državljanov je, da določijo dokončno obliko. Predvsem je pomembno, da se vzpostavi neposreden odnos z državljani in odgovornost le njim in ne strankarskemu ali kateremukoli “centralnemu komiteju”.

  3. Državni svet RS naj se preimenuje v Državljanski svet in preoblikuje tako, da bo namesto 40 imel 1.700.000 svetnikov. ZA e-Državljanski svet! Predlogi za boljši jutri.
    Ta pobuda nosi odgovore na mnoga vprašanja in pomisleke, ki se porajajo ob pregledovanju izraženih želja protestov. Ob tem, da ne ruši obstoječi sistem parlamentarne strankokracije, ampak spreminja samo drugi dom – korektiv parlamenta, rešuje probleme referendumov, zakonodajnih pobud, neposredne demokracije, usklajevanja pluralnointeresne družbe in s sistemom pretočne delagacije glasov obeta novo politično elito, ki bo iskrena in trajno poštena.

  4. V tej državljanski koaliciji ne smemo izhajati iz “moči” posamezne civilno-družbene oranizacije, ki izhaja iz števila članov. V tem primeru se že v štartu oprijemamo metod delovanja političnih strank. V tej koaliciji, ki je v bistvu le orodje vseh, da pridemo do družbenih sprememb, šteje teža ideje. Samo inovativne in dobre ideje nam prinašajo kakovostne spremembe, ne število članov. Največje ideje, pravzaprav vsaka dobra ideja ima ob rojstvu le enega člana. Vsa družbena gibanja in vsi aktivni državljani so pomembni. Za spremembe potrebujemo ideje ne pa interesnih skupin. Te nas bodo hitro vrnile v obstoječe stanje.
    Posebej bi poudaril to, da civilno-družbene organizacije ne smejo stopiti v parlament “s svojimi poslanci”, pač pa morajo biti poslanci, ki bodo izvoljeni na skupni listi od nikogar a hkrati odgovorni vsem.
    Kar se tiče spreminjanja sestave državnega sveta, za to so potrebne ustavne spremembe, ki jih lahko izvede le nov parlament, v katerem bodo imeli samostojni in neodvisni poslanci Državljanske koalicije relativno večino, pa mislim, da bi morala prav ta Državljanska koalicija postati Državni svet, s tem, da se dopolni z ljudmi iz gospodarstva (ne GZ), izobraževanja, raziskovanja in kulture. Lokalni interesi (ti danes prevladujejo in smo tam, kjer smo) naj se uresničujejo preko civilno-družbenih organizacij.
    Vedeti pa moramo, da družba izredno intenzivno brbota in še dobro ne vemo, kako vino se bo rodilo. V vsakem primeru bo vino in ne godlja v kateri se pogrezamo danes.
    Prepričan sem, da so te tri točke, ki so navedene v tekstu, jedro okrog katerega se bo v katkem času organizirala in povezala civilna družba, brez prestiža, kdo je najmočnejši in čigava je ideja, in zagotovila nove čase. Ne smemo pa biti nestrpni in prehitevati čas, ker z demonstracijami je narodovo telo šele odprlo nove popke. Zdrav plod zahteva čas in ga je prav obrati, ko dozori.
    Pa še nekaj bi poudaril. Ne zapirajmo se v obstoječe miselne vzrorce, v obstoječe modele in metode delovanja politčnega sitema. V krizi smo prav zaradi tega, ker tega sistema nismo presegali in spreminjali. Ne smemo se tudi omejevati s predpisi in navodili iz Bruslja. Korenito se bo moral spremeniti tudi Bruselj. V uspešnih gospodarskih družbah ne ravnajo tako, kot v politiki, da bi iskali že znane in preizkušene rešitve, pač pa vedno iščejo rešitve, ki so nove, inovativne in jim bodo dajale prednost. Tiste gospodarske družbe, ki ravnajo, kot politiki, “ali čakajo na navodila Bruslja”, so že zdavnaj propadle. Prav ta možnost, da naredimo pravo inovacijo, da ravnamo, kot uspešne gospodarske družbe, tudi pri upravljanju države, se nam ponuja. Demonstracije državljanov in splošno nezadovoljstvo pa to zahteva od intelektualnih elit.

  5. V zgornjih razmišljanjih bi povzel 3 dobre ideje:
    1) princip 1 človek = 1 ideja = 1 glas (šteje moč idej, ne pa število oz. moč posamezne organizacije),
    2) okrepiti vlogo državnega sveta kot predstavnika civilne družbe in korektiv parlamenta,
    3) “Vodilni člani civilno-družbenih organizacij, ki sodelujejo v Državljanski koaliciji, ne morejo priti na kandidatno listo, saj mora civilna družba ostati trajno delujoča in sama ne sme vstopiti v parlament.”

Dodaj odgovor za Marko Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja