Liberalizem v zgodovini človeštva

Nezaupljivost liberalcev do prerazdelitvene družbe ni brez povoda. Težava je namreč, da bi vsakdo raje dobil od družbe (države) več, kot je vplačal. Ko postane prerazdelitev delujoče načelo za zagotovitev socialne pravičnosti, se sproži tekmovanje vseh proti vsem, kajti vsakdo se boji, da bo potegnil kratko. Zgodi pa se še nekaj. V vlogi arbitra se pojavi razdeljujoči politik, kriteriji prerazdelitve se zameglijo in posledica je komolčarska družba. Najbolj uspešni postanejo politiki, ki krepko sodelujejo pri širitvi klientelizma. Klasični liberalci so menili, da je najboljši ekonomski sistem, ki spodbuja avtonomijo posameznikov oziroma svobodno podjetništvo v okviru zakonskih predpisov, ki veljajo za vse. Socialni liberalci dodajajo, da je človek zmotljiv, zato bodo vedno nastajale napake tudi v sistemu, v katerem se od njega pričakuje avtonomno odločanje. Raven moralnega ravnanja, ki se ga pričakuje od posameznikov, ni odvisna le od njihovih osebnih lastnosti (sebičnosti oziroma altruizma), temveč zadeva predvsem kakovost institucij države in političnega sistema.
Kapitalistični sistemi so se v resnici začeli razlikovati med seboj prav po obsegu morale, kateri so se čutili zavezani kapitalisti, in ta se je spreminjala. Zdaj velja za moralno tista proizvodnja blaga, ki ne ropa potrošnikov, virov energije in naravnih virov. Veliko je še odvisno od ljudi – so pač moralni in nemoralni kapitalisti, bili so in bodo – a za razliko med enimi in drugimi so vse bolj odločilni zunanji pogoji, ki jih morajo spoštovati vsi. Če so pravila preohlapna, zlasti pa, če jih tisti, ki jih predpišejo, ne morejo kontrolirati, morala popušča.
Temeljno pravilo socialnega liberalizma pravi, da pravična cena dobrin nastane na prostem trgu le, če na njem ni monopola. A nesporno je, da so v preteklih dvajsetih letih nekateri igralci na svetovnem trgu postali tako mogočni, da so ustvarili svoj svet, kjer so bili nedosegljivi za ukrepe držav proti monopolom in špekulacijam.
Učinkovitost sistemov je zato odvisna od zaupanja ljudi vanje. Govoreč s stališča morale in učinkovitosti, je sodobni kapitalizem verjetno najbolj uspešen v državah, kot so Danska, Švedska, Finska in Kanada, torej tam, kjer na delovanje kapitalistov močno vplivajo od zunaj, oziroma tam, kjer se javne ustanove nadpovprečno lahko pohvalijo z vrlino stremljenja k pravičnosti. Ni naključje, da te države upravljajo liberalci oziroma so jih vodili dolga leta.
Mojca Drčar Murko, Sobotna priloga, 22.10.2011

2 thoughts on “Liberalizem v zgodovini človeštva

  1. Kriza in neodgovorno vedenje vodita v propad, pravita Matjaž Mulej in Anita Hrast. Neoliberalizem je razvil ogromno znanja, vendar brez etike, soodvisnosti in celovitosti pristopa ozkih specialistov v interdisciplinarnem ustvarjalnem sodelovanju. S tem je 15 odstotkom človeštva omogočil izobilje, a na trhlih temeljih dolgov. Sedanjo krizo so le navzven povzročili svetovni bančniki, v bistvu pa jo je povzročilo nasprotovanje neoliberalcev celovitosti in svobodnemu trgu brez monopolov.
    Skratka, dosedanji razcvet je nastal iz trojne slepote ekonomske teorije in prakse: (1) vojne niso šteli za hudo in morda najhujšo obliko krize, (2) nenehnega naraščanja državnih dolgov niso jemali za pot v novo vojno, (3) uničevanja naravnih virov za ne povsem nujno proizvodnjo in transportiranje v imenu pretirane izbire ne glede na uničevanje naravnih pogojev za obstoj človeštva niso šteli za problem.
    Tako je nastala kriza izobilja, navideznih potreb in vrednot razvajenosti, skrajna oblika pojavnih oblik in posledic neodgovornosti. Pot iz nje ne more voditi z orodji neoliberalizma, saj so jo z njimi povzročili, ampak z družbeno odgovornostjo. Alternativa sta vojna in uničenje, tretje poti ne vidimo.

  2. Dani Rodrik pravi, da je nujno pravo razmerje med neoviranim delovanjem trga in ukrepi vlad ter kritizira Miltona Friedmana, utemeljitelja načel prostega trga. Pravi, da je Friedman potegnil preostro ločnico med trgom in državo, ko je vlade označil za sovražnice trga in nas s tem tako zaslepil, da nismo mogli razumeti očitne resnice o tem, da v vseh uspešnih gospodarstvih pravzaprav delujeta oba dejavnika. Več…

Dodaj odgovor za Miroslav Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja