Korupcija in morala

Ob mednarodnem dnevu boja proti korupciji

Korupcija je posledica stanja duha, družbenih anomalij in vrednostne krize.

Goran Klemenčič je povedal:
Korupcija ni vzrok, ampak posledica določenega stanja, družbenih anomalij, vrednostne krize in strukturnih težav;
– V Sloveniji je predvsem sistemska korupcija zelo velik problem. Korenine ima v anomalijah tranzicije in šibkosti pravne države.
– Korupcije kot posledice se ne rešuje “s palico” ampak zgolj z učinkovitostjo in profesionalizmom. Vendar pa sta lahko učinkovitost in profesionalizem brez etosa, moralnih vrednot in integritete nevarnejša kot apatija in pasivnost. Etike in integritete pa ni v zakonih, ampak je v glavah posameznikov.

Miro Cerar o morali v pravnem poklicu:
Ob strokovnosti je treba imeti vest. Sodniki morajo združevati odločanje po ustavi in zakonu ter po svoji vesti. Vest je moralna, individualna odgovornost do sočloveka – delati dobro, biti sočuten in imeti empatijo. Sodnik brez empatije ne more biti dober, kaj šele odličen.

Janez Musek je pojasnil, da mora biti v stabilni družbi znanje nujno povezano z vrednotami, saj brez vrednot ni zagotovila, da bo znanje uporabljeno v korist človeštva. Delovati morajo mehanizmi učinkovite vrednotne vzgoje in medgeneracijskega prenosa vredno. Slovenija ni na dobri poti v stabilno družbo prihodnosti, saj je stanje na področju vrednot katastrofalno.

Simona Habič pravi: Ker ljudje vidijo, da se v državi ne da nič storiti, da sistem ne deluje, so nekako obupali in postajajo vedno bolj imuni na korupcijo. Gre za težave predvsem v javnem sektorju, za težave pri javnem naročanju, pri transparentnosti javnega naročanja, pri zakomplicirani in preobsežni zakonodaji pri regulaciji trga in pri tem tudi pri onemogočanju razvoja gospodarstva. Hkrati pa so tisti, ki sprejemajo zakonodajo, zaprte elitistične skupine. S političnim vplivom se pogosto sprejmejo taki zakoni, ki potem omogočajo zlorabo z iskanjem lukenj in pozneje tudi korupcijo ali neetično ravnanje. V Sloveniji ljudje dojemamo korupcijo kot obsežno tudi zato, ker sistem, čeprav ima zadovoljivo zakonodajno ureditev, ne stori nič v praksi, da bi se spoštovalo to zakonodajo. Polagam apel na kriminaliste, tožilstva in končno tudi na sodišča, da končno začnejo opravljati svoje delo ter zaupati zakonodajnemu in pravosodnemu sistemu, ki ga imamo in ki je v bistvu smiselno sestavljen.

Cecilia Malmström, evropska komisarka za notranje zadeve: Korupcija je bolezen, ki uničuje državo od znotraj. Najeda kulturno, politično in gospodarsko zgradbo družbe, spodkopava zaupanje v demokratične institucije, slabi odgovornost političnega vodstva in je pogosto voda na mlin skupinam organiziranega kriminala.

2 thoughts on “Korupcija in morala

  1. Kaj pa mediji ?
    Thomas Hammarberg pravi, da imajo mediji izjemno pomembno vlogo; odkrivajo kršitve in omogočajo, da v javnih razpravah lahko slišimo različne glasove; vendar pa so hkrati mediji lahko tako zlorabljeni, da so ogroženi temelji demokracije.
    Pravijo, da potrošniki ne kaznujejo nekorektnega pisanja, temveč ga komaj čakajo. Vendar imajo mediji družbeno poslanstvo, zato ne morejo prenašati le tistega, kar si ljudje želijo slišati.
    Manca Košir je že pred časom povedala, da novinar ne more biti le nepristranski, objektiven, uravnotežen…, pač pa je bistvo novinarstva iskanje resnice… resnice ni mogoče uravnotežiti z neresnico… dober novinar mora biti najprej dober človek. Slabi ljudje ne morejo biti dobri novinarji.

  2. Iluzije!
    Imam svoje mnennje, vsaj domišljam si, da imam svoje mnenje.
    Utrjuje se mi prepričanje, da živimo v svetu, kjer kraljujejo prevare in potvare, ter hipokrizija (hinavščina).

Dodaj odgovor za Mihael JURAK Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja