Deset let po začetku naše finančne krize je vprašanje Kdo je kriv za bančno luknjo? še vedno ali znova aktualno.
Jože P. Damijan ponovno razkriva neizprosna dejstva in identificira glavne krivce.

Zanimivo je, da skoraj deset let po izbruhu finančne krize v Sloveniji še vedno straši fantom bančne luknje. Problem je le, da se temu fantomu dodaja pridih misterioznosti in zarote. A stvari so relativno preproste, le številke je treba pogledati. Za številkami pa so tudi imena in odgovornosti zanje.
Bilanca stanja slovenskega bančnega sistema, 2002-2008 (v mlr. EUR):

Kot lahko vidimo v tabeli, se je »kreditni ples« začel po letu 2004. V letih 2002 – 2004 je bilančna vsota celotnega bančnega sistema dosegala le dobrih 85% BDP, kar je bistveno pod EU povprečjem. »Ples« se je začel z letom 2005. Tako se je med letoma 2004 in 2008 obseg bilančne vsote slovenskih bank kar podvojil. Povečal se je za 23.8 milijarde evrov ali povprečno za 6 milijard evrov letno. In od kod so prišle te silne milijarde? V glavnem z medbančnim kreditiranjem, skoraj 12 milijard evrov od tujih bank.
Slovenski kreditni bum se je torej zgodil v obdobju zgolj štirih let (2005 – 2008). Zakaj je prišlo do tega »kreditnega plesa«? Za pojasnitev ni treba posegati v nobeno ezoteriko ali na polje teorij zarot. Kreditnega buma niso sprožili “strici” ali “nadnaravne sile«. Pač pa se je kreditni bum sprožil zaradi kombinacije dejavnikov…
Pojdi na prispevek!